Brezžična tehnologija, ki se je prvič pojavila leta 1999, nam je prihranila veliko metrov kablov, poleg tega pa je delo s sodobnimi tehnološkimi napravami bolj mobilno. Računalnike lahko po zaslugi te tehnologije uporabljamo kjerkoli in kadarkoli.
Ko je skupina britanskih aktivistov zbrala 34 znanstvenih študij o nevarnostih vseh vrst sevanja na človekovo zdravje, so si danski učenci izmislili preprost eksperiment. V dve posodici so dali enako zemljo in enaka semena. Prvo posodo so postavili v neposredno bližino brezžičnega WiFi oddajnika, drugo posodo pa so postavili v prostor, kjer signala WiFi ni bilo. Posadili so krešo, ki bi morala zrasti v 12 dneh, a se je eksperiment predčasno zaključil.
Že po šestih dneh je bila razlika med krešama tako očitna, da se postavlja vprašanje, zakaj ni že prej kdo naredil raziskave o nevarnosti sevanj na človeka. Kreša, ki je bila postavljena poleg WiFi oddajnika, je bila štirikrat manj razvita, kot tista v varni sobi. Poleg tega je imela kreša, ki je bila izpostavljena sevanju, manj hranilnih snovi, maj vlaknin in zgolj peščico vitaminov. Kreša iz varne sobe je bila bistveno bolj hranilna.
Prvi, ki so se odzvali na ugotovitve danskih učencev, so bili Švedi, ki so isti eksperiment naredili v znanstveno nadzorovanem okolju. Rezultati so bili še bolj zastrašujoči, zato Skandinavci že razmišljajo o zakonu, ki bi vsaj na podeželju omejil uporabno brezžičnih oddajnikov. Dokler pa zakon ne bo dokončno spisan, pa so svojim državljanom priporočili, da internetni WiFi oddajnik izklapljajo, ko ga ne potrebujejo.
Tako bo njihova zelenjava na vrtu hitreje rasla, pa tudi kak glavobol manj bo.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
