Več raziskav je potrdilo, da človeško telo nima mehanizma, ki bi odpravil višek ogljikovih hidratov. Prav vsi ogljikovi hidrati, ki jih zaužijemo, ostanejo v telesu, njihovo kopičenje pa ima celo vrsto negativnih posledic. Res je, da nekaj ogljikovih hidratov telo porabi za delovanje mišic in notranjih organov, iz preostanka pa se tvori maščobi podobna snov, ki se skladišči na mestih, kjer je najmanj želimo. Čeprav gre za skladiščenje viška energije, temu ni povsem tako, pa tudi ta presežek ne izgine tako, kot bi želeli.
A ne boste verjeli, debelost ni največji problem tega procesa.
Če vnos omega-6 maščobnih kislin ne sledi vnosu omega-3 maščobnih kislin, potem se redimo. Problem pa je, ker so molekule moke in sladkorja zelo podobne molekulam vitamina C, obe pa se borita za prostor v celicah, kjer pa vitamin C izgublja bitko. Sladki ogljikovi hidrati zelo agresivno zasedajo mesta vitamina C, ki sicer velja za enega najmočnejših antioksidantov, a ne dovolj močnega, da bi izrinil konkurenta. Narava tega ni predvidela.
Mešanico sladkorja in bele moke žal najpogosteje srečamo v belem kruhu in v vseh izvedenkah pekovskega peciva. Žal zato, ker so to najslajše stvari, ki pa imajo izredno negativen vpliv na organizem.
K sreči pa obstaja trik, kako ogljikovim hidratom preprečiti vhod v celice.
To naredimo tako, de preden pojeste slasten rogljiček, pojeste oranžo (ne mandarine, ker imajo preveč sladkorja) in počakate vsaj 10 minut. Namesto oranže si lahko pripravite sveže stisnjeno limonado, ali pa popijete sok grenivka.
Rogljiček po tako zdravem napitku bo sicer manj škodljiv za pretok vitamina C po telesu, še vedno pa ostane problem viška ogljikovih hidratov. Te pa boste lahko potrošili le, če boste po rogljičku fizično aktivni vsaj pol ure.
Povedano drugače, sprehod po obroku je najboljša stvar, ki jo lahko storite zase.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
