Skromna priloga s kraljevskim statusom: zakaj bi rdeče zelje moralo biti na vsakem krožniku

Po nekaterih ugotovitvah lahko redno uživanje zelje pripomore k zdravju srca in lažji prebavi, seveda ob sicer uravnoteženi prehrani.

Predstavljajte si nedeljsko kosilo pri starih starših, kjer je rdeče zelje vedno stalo na mizi poleg pečenke - kot nekaj samoumevnega, skoraj nevidnega. Šele kasneje, ko se je ena izmed družinskih prijateljic po nasvetu nutricionistke začela bolj zavestno prehranjevati, je ugotovila, da je ta "navadna" priloga pravzaprav eno bolj zanimivih živil na njenem krožniku. Po nekaj mesecih rednega uživanja rdečega zelja v solatah in kot prilogi je opazila, da se počuti bolj vitalno, prebava pa ji dela manj težav kot prej. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, ujema pa se s tem, kar so o tem zelju ugotovili tudi raziskovalci po svetu.

Ne boste verjeli, a okus rdečega zelja je zelo podoben belemu, v sebi pa skriva pravo bogastvo hranilnih snovi in zdravilnih lastnosti. Bogato je s fitonutrienti - to so naravne snovi, ki pomagajo ohranjati zdravje in po nekaterih ugotovitvah preprečevati bolezni - zaradi česar je izjemno koristno tako za srčno-žilni sistem kot tudi za prebavo.

Ko govorimo o vitaminih in mineralih, rdeče zelje ponuja pravo zakladnico. Vsebuje vitamin A, ki skrbi za zdravje oči in kože, vitamin B6, ki pomaga pri presnovi in delovanju živčnega sistema, vitamin C, ki krepi imunski sistem, ter vitamin K, pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti. Med minerali izstopa kalij, ki pomaga uravnavati krvni tlak. Če vas zanima, kateri drugi vitamin velja za še posebej pomembnega, si lahko preberete tudi članek Kateri vitamin je številka ena?

Ena od največjih prednosti rdečega zelja je njegova bogata vsebnost antioksidantov - to so snovi, ki pomagajo ščititi naše celice pred oksidativnim stresom. Med njimi so karotenoidi in flavonoidi, ki imajo protivnetne lastnosti in po nekaterih ugotovitvah zmanjšujejo tveganje za nekatere kronične bolezni.

Rdeča barva zelja prihaja iz antocianinov - to so flavonoidi, ki ne le da dajejo značilno barvo, temveč so po podatkih obsežne meta-analize, objavljene v reviji American Journal of Clinical Nutrition, povezani tudi z nižjim tveganjem za koronarno bolezen srca in smrt zaradi bolezni srca in ožilja - pri ljudeh z najvišjim vnosom antocianinov so raziskovalci zaznali za približno 9 % manjše tveganje za koronarno srčno bolezen v primerjavi s tistimi z najnižjim vnosom. Podobne ugotovitve o vlogi rastlinskih barvil pri zdravju srca najdete tudi v članku Vlaknine so ekspresni vlak do vaše sreče, kjer je rdeče zelje omenjeno prav zaradi te lastnosti.

Rdeče zelje, tako kot druge zelenjave iz družine križnic - med njimi brokoli, cvetača in brstični ohrovt - vsebuje sulforafan, naravno spojino, ki je v številnih celičnih in laboratorijskih raziskavah, povzetih v reviji Carcinogenesis, pokazala zaviralni učinek na rast določenih rakavih celic, med drugim pri raku debelega črevesa. Po podatkih Nacionalnega inštituta za raka (NCI) epidemiološke študije kažejo, da lahko redno uživanje zelenjave iz družine križnic pripomore k nižjemu splošnemu tveganju za nekatere vrste raka, čeprav so rezultati za posamezne vrste raka, kot je rak debelega črevesa, med študijami različni in si znanstveniki še niso popolnoma enotni. Več o tem, kako vijolična in rdeča zelenjava vplivata na zdravje, lahko preberete tudi v članku Poznate prednosti vijolične zelenjave in sadja?

Pomembno je poudariti, da gre pri teh ugotovitvah predvsem za rezultate predkliničnih in epidemioloških raziskav, zato rdečega zelja ne gre razumeti kot nadomestilo za zdravljenje, temveč kot koristen del pestre in uravnotežene prehrane.

Rdeče zelje je bogato z vlakninami, ki so ključne za zdravo prebavo. Vsebuje topne vlaknine, ki s fermentacijo v črevesju hranijo koristne bakterije. Te bakterije pri razgradnji vlaknin proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), kot je butirat, ki so po ugotovitvah objavljenih v reviji Frontiers in Immunology pomembne za zdravje črevesne sluznice in lahko pripomorejo k lajšanju vnetnih procesov, povezanih s prebavnimi motnjami, kot sta sindrom razdražljivega črevesja in kronična vnetna črevesna bolezen.

Glutamin, ki ga najdemo tudi v rdečem zelju, je po nekaterih ugotovitvah pomemben gradnik za obnovo črevesne sluznice - o tem, kako lahko zelje pripomore pri lajšanju prebavnih težav, si lahko preberete tudi v članku Kako premagati prebavne težave. Če vas zanima še, kako lahko z zeljnim sokom podprete prebavo, si oglejte članek Zakaj je dobro piti zeljni sok.

Znanstveniki opozarjajo, da lahko prehrana, ki je dlje časa premalo bogata z vlakninami, dolgoročno poveča tveganje za nekatere kronične bolezni prebavil, medtem ko zadosten vnos vlaknin - tudi iz virov, kot je rdeče zelje - pripomore k bolj uravnoteženi črevesni mikrobioti. Poleg tega rdeče zelje vsebuje tudi nekatere prebiotične snovi, ki spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju.

Rdeče zelje lahko uživate surovo v solati z malo limoninega soka in oljčnega olja, ga rahlo prikuhate kot prilogo ali pa iz njega pripravite sok, kot je opisano v članku Zakaj je dobro piti zeljni sok. Odlično se poda tudi v kombinaciji z drugo vijolično in rdečo zelenjavo, na primer v sokovih z rdečo peso in pomarančami, kakršen je predstavljen v članku Sok, ki vas bo branil pred prehladi in virusi.

Če razmišljate, katero vrsto zelja izbrati, vam je lahko v pomoč tudi primerjava med belim in rdečim zeljem, ki jo najdete v članku Katero zelje je bolj zdravo: belo ali rdeče? - na splošno velja, da rdeče zelje vsebuje več antioksidantov, belo pa nekoliko več vlaknin, zato je najbolje, da v jedilnik vključite obe.

Rdeče zelje je torej veliko več kot le okusna priloga ob nedeljskem kosilu. Gre za živilo, bogato z vitamini, antioksidanti in vlakninami, ki lahko - kot del pestre in uravnotežene prehrane - pripomore k zdravju srca in ožilja ter k lažji prebavi. Če ga še ne uživate redno, je morda res pravi trenutek, da mu namenite mesto na krožniku.

Kot pravi star pregovor: "zdravje je največje bogastvo." In rdeče zelje je eno od tistih skromnih, a dragocenih živil, ki nam lahko pomagajo to bogastvo dolgoročno ohranjati.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.