
Majhna, na videz povsem vsakdanja goba skriva eno najmočnejših antioksidativnih kombinacij, kar jih najdemo v hrani. Po nekaterih ugotovitvah že peščica šampinjonov na dan lahko pripomore h krepitvi imunskega sistema in splošnega počutja, zato jih velja redno uvrščati na jedilnik – seveda kot del uravnotežene prehrane, ne kot nadomestilo za zdravljenje.
Predstavljajte si majhno, sivkasto gobo, ki jo brez razmišljanja vržete v ponev ob omleti ali solati. Videti je nedolžna, skoraj dolgočasna. In vendar v sebi skriva eno najbolj zgoščenih antioksidativnih kombinacij, kar jih poznamo v rastlinski hrani. Ni treba veliko – le nekaj gob na dan – pa lahko pomembno prispevamo k temu, da telo lažje kljubuje oksidativnemu stresu, ki se nabira skozi cele mesece.
Znanka, ki vsako pomlad trpi za enako težavo, nam je nekoč povedala, kako je nekega marca dobesedno "obtičala" – brez energije, večno prehlajena, z občutkom, da ji telo ne sledi več. Zdravnica ji ni odkrila nič resnega, le nasvet, naj poskrbi za prehrano, počitek in gibanje. Ko je v jedilnik dodala dnevno porcijo šampinjonov – v omleti zjutraj, v solati opoldne – je po lastnih besedah po dveh tednih opazila, da se počuti bolj odporno, manj "votlo". Šlo ni za čudežno preobrazbo, temveč za počasno, a opazno spremembo, ki sovpada s tem, kar danes potrjuje tudi znanost o hranilni vrednosti gob.
Že majhne porcije gob po nekaterih ugotovitvah blagodejno vplivajo na naše zdravje, zato bi jih veljalo jesti pogosteje. Ni treba veliko. Gobe namreč vsebujejo antioksidante, ki naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli k zmanjšanju tveganja za demenco, bolezni srca in določene vrste raka. Več raziskav je potrdilo, da so gobe eden najboljših prehranskih virov antioksidantov, kar jih poznamo.
Raziskovalci s Penn State University so v reviji Food Chemistry ugotovili, da gobe vsebujejo izjemno visoke ravni dveh antioksidantov – ergotioneina in glutationa. Vodja raziskave, profesor Robert Beelman, je pojasnil, da telo sicer razpolaga z mehanizmi za nadzor teh snovi, vendar se sčasoma njihovo pomanjkanje povezuje s številnimi boleznimi staranja, med njimi tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Med testiranimi vrstami so največ obeh antioksidantov vsebovali jurčki, vendar so tudi navadni šampinjoni, ki jih najpogosteje najdemo na naših mizah, vsebovali bistveno več kot večina drugih živil.
Najpomembnejša je torej prisotnost glutationa, ki vpliva na obrambne mehanizme celic – te pa so prav v času izteka zime pogosto najbolj izčrpane. Skozi zimske mesece se namreč zaradi manj sonca, manj gibanja in manj sveže hrane imunski sistem pogosto oslabi, zato je vsak prispevek h krepitvi obrambnih mehanizmov telesa še posebej koristen.
Ko bo zunaj več sonca, se bomo predvidoma več gibali in jedli bolj pestro, sezonsko hrano, kar bo pripomoglo tudi k postopni krepitvi imunskega sistema. A dokler se to ne zgodi v polni meri, so gobe lahko resnično ena izmed boljših kulinaričnih izbir za podporo zdravju.
Več raziskav nakazuje, da je v državah, kjer ljudje v povprečju pojedo več gob, delež starejših z nevrodegenerativnimi boleznimi nižji. Tako analiza, objavljena v reviji Journal of Nutritional Science, ki jo je vodil prav profesor Beelman, primerja dnevni vnos ergotioneina med posameznimi državami: Italijani naj bi ga zaužili tudi do 4,6 mg na dan, Američani pa le okrog 1,1 mg. Avtorji so opazili, da nižji vnos ergotioneina sovpada z nižjo pričakovano življenjsko dobo in višjo umrljivostjo zaradi nevroloških bolezni – med drugim tudi demence in Alzheimerjeve bolezni. Pri tem gre za opaženo povezanost na ravni populacij, ne pa za dokazano vzročno zvezo pri posamezniku, zato je takšne podatke smiselno jemati kot spodbudo za pestrejšo prehrano, ne kot zdravstveno obljubo.
Podobno sliko kažejo tudi novejše klinične raziskave na ravni posameznikov. Obsežna japonska Hisayama študija, objavljena v reviji s področja staranja in nevrologije, je pri starejši populaciji ugotovila, da imajo osebe z višjo ravnjo ergotioneina v krvi po nekaterih ugotovitvah nižje tveganje za razvoj vseh oblik demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo – povezava je ostala statistično pomembna tudi po upoštevanju drugih dejavnikov, kot je dnevni vnos zelenjave. Ker telo ergotioneina ne zna samo izdelati, ga lahko pridobimo izključno s hrano – in gobe so med najbogatejšimi viri, ki jih poznamo.
Na dan je po nekaterih priporočilih dovolj zaužiti razmeroma majhno količino gob različnih vrst, kar v praksi pomeni približno pet srednje velikih šampinjonov. To pomeni, da lahko v jedilnik vključujemo jurčke, lisičke, pa tudi povsem običajne šampinjone, ki so vse leto na voljo v trgovini. Njihovi koristni učinki naj bi bili po nekaterih ugotovitvah podobni ne glede na način priprave: lahko so kuhane, vložene ali surove, čeprav je vredno omeniti, da je Beelmanova ekipa ugotovila, da segrevanje na ergotioneinu, ki je izjemno toplotno obstojen, praktično nič ne vpliva.
Antioksidanti niso edini razlog, da bi gobe pogosteje pristale na naših krožnikih. Vsebujejo namreč tudi vitamin C, vitamine skupine B, kalij, fosfor, železo in selen – snovi, ki so pomembne za splošno počutje, še posebej v hladnejši polovici leta, ko jih s siceršnjo prehrano pogosto dobimo manj. Kot opozarja prispevek 7 živil za zimo brez bolezni na Vemkajjem.si, imunski sistem v zimskih mesecih posebej potrebuje prav te mikrohranilne snovi.
Posebej dragocena je vsebnost vitamina D. Prispevek Dva vitamina, ki ju najpogosteje primanjkuje ljudem, starejšim od 50 let na Vemkajjem.si izpostavlja, da šampinjoni vsebujejo tudi do 400 IE vitamina D na 100 gramov, kar jih uvršča med redke rastlinske vire tega vitamina – še posebej dragocene pozimi, ko je sončne svetlobe, glavnega naravnega vira vitamina D, bistveno manj.
Gobe so ob tem nizkokalorične, bogate z vlakninami in beljakovinami, kar jih marsikdo postavlja ob bok mesu kot rastlinski vir hranil. Več o tem, zakaj jih nekateri prehranski strokovnjaki primerjajo celo z mesom, najdete v prispevku Zakaj bi morali šampinjone jesti vsak dan? na Vemkajjem.si.
Dobra novica je, da gob ni težko vključiti v jedilnik – njihova nevtralna, rahlo gozdna aroma se poda h skoraj vsaki jedi. Lahko jih dodate v jutranjo omleto, popečete kot prilogo k testenini ali jih uporabite kot osnovo za bogato gobovo omako. Za navdih si lahko ogledate recept Popečene gobe s testeninami in kajmakom na Vemkajjem.si, ki združuje sveže gobe s česnom, zelišči in kajmakom v hitro, a izdatno jed. Če imate raje pico, je odlična izbira tudi Pica brez glutena, obložena s popečenimi šampinjoni.
Tistim, ki se spomladi soočajo s splošno utrujenostjo, lahko gobe koristijo tudi v kombinaciji z drugimi sezonskimi živili. Več o tem, kako se prehransko spopasti s pomladno upadom energije, preberite v prispevku Kako premagati pomladno utrujenost? na Vemkajjem.si. Če vas zanima širši nabor živil za krepitev odpornosti, si oglejte tudi 12 živil, ki krepijo imunski sistem.
Gobe so za večino ljudi varno in koristno živilo, vendar pa nekaj previdnosti ne škodi. Surove gobe naj bi po nekaterih virih vsebovale manjše količine snovi, ki jih segrevanje razgradi, zato je priporočljivo, da jih vsaj občasno tudi termično obdelate. Osebe, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi ali imajo diagnosticirane presnovne motnje, naj se o vključitvi večjih količin gob v prehrano posvetujejo z zdravnikom ali dietetikom. Pri nabiranju gob v naravi je seveda ključno, da gobe nabiramo le, če smo popolnoma prepričani v njihovo vrsto, ali jih kupimo pri preverjenem prodajalcu.
Skratka – gobe, in šampinjoni še posebej, so eno tistih živil, ki združujejo dostopnost, nizko energijsko vrednost in bogato hranilno sestavo. Peščica na dan morda ne bo čudežno pozdravila ničesar, lahko pa po nekaterih ugotovitvah pomembno pripomore k temu, da telo lažje kljubuje oksidativnemu stresu in vstopi v pomlad bolj odporno.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
