
En dan brez sladkorja zveni enostavno – dokler ga ne poskusite. Po nekaterih ugotovitvah lahko že 24 ur brez dodanega sladkorja pozitivno vpliva na krvni tlak, prebavo in razpoloženje, hkrati pa razkrije, kako močno je sladkor dejansko vpet v naš vsakdan.
To je eksperiment, za katerega potrebujete predvsem voljo in vztrajnost – rezultat pa vas lahko presenetijo. Veliko bolj, kot si mislite.
Znanka, ki se je nekega ponedeljka odločila, da bo cel dan prestala brez sladkorja, je priznala, da je bila že okoli desetih dopoldne prepričana, da je naredila največjo napako tega tedna. Glavobol, ki jo je spremljal do kosila, je izginil šele zvečer – takrat pa je, kot pravi, prvič po dolgem času čutila, da "ne hrepeni po ničemer sladkem". Njena izkušnja ni osamljena; podobne zgodbe si delijo številni, ki so poskusili podoben preizkus.
Preprost test, s katerim lahko ocenite svojo navajenost na sladkor, je naslednji: pojeste košček čokolade in nato poskusite naslednji košček pojesti šele vsaj eno uro pozneje. Če vam to uspe brez večjega napora, ste verjetno še daleč od prekomerne navajenosti. Če pa vam je to težko, je to znak, da bi bilo vredno razmisliti o zmanjšanju vnosa sladkorja – po nekaterih ugotovitvah namreč prekomeren in pogost vnos sladkorja lahko sčasoma vzpodbudi vzorce hrepenenja, podobne tistim pri drugih razvadah.
Znanstveniki, ki so preučevali to področje, so pri živalskih modelih opazili, da intenziven in nereden vnos sladkorja lahko sproži znake, ki spominjajo na umik pri opioidni odvisnosti – v poskusu so se pri glodavcih po prekinitvi vnosa sladkorja pojavili telesni znaki, podobni tistim pri umiku od morfija ali nikotina. Pri ljudeh so učinki seveda bistveno milejši, vendar pregled raziskav s tega področja ugotavlja, da nizka raven dopamina lahko vodi v simptome umika, ki spodbujajo nadaljnje uživanje sladkorja, čeprav so ti simptomi pri ljudeh praviloma precej blažji kot pri drugih snoveh, ki povzročajo odvisnost.
Podobno so v raziskavi med mladostniki, ki so tri dni opustili sladke pijače, udeleženci med opuščanjem poročali o povečanem hrepenenju, glavobolu in zmanjšani motivaciji ter splošnem počutju. To se sklada z izkušnjo marsikoga, ki se je odločil za poskus brez sladkorja – prvi dan je pogosto najtežji.
Ko zaužijete sladkor, ta razmeroma hitro prehaja v krvni obtok, kar dvigne raven inzulina. Po nekaterih ugotovitvah lahko to posredno vpliva tudi na krvni tlak in srčni utrip. Raziskovalci s Harvard T.H. Chan School of Public Health so med drugim ugotovili, da že uživanje ene sladkane pijače dnevno povezujejo s približno 18-odstotno povišano stopnjo tveganja za srčno-žilne težave, ne glede na sicer aktiven življenjski slog.
Mehanizem za to ni povsem preprost, a vsaj del odgovora ponuja fiziologija: večji vnos ogljikovih hidratov dvigne raven glukoze v krvi, kar spodbudi izločanje inzulina, ta pa pomaga celicam pri privzemu glukoze za energijo. Pri tem lahko povišana raven inzulina v krvi prispeva tudi k hitrejšemu srčnemu utripu, kar mnogi prepoznajo kot tisti znani "sladkorni val" energije, ki mu sledi padec.
Dolgoročno gledano je povezava med sladkorjem in srčno-žilnim zdravjem še bolj izrazita. Harvard Health Publishing povzema raziskavo, objavljeno v reviji JAMA Internal Medicine, ki je pokazala, da so imeli udeleženci, ki so v 15-letni raziskavi zaužili 25 odstotkov ali več dnevnih kalorij v obliki sladkorja, več kot dvakrat večjo verjetnost smrti zaradi srčne bolezni v primerjavi s tistimi, ki so zaužili manj kot 10 odstotkov kalorij iz dodanega sladkorja. Pri tem znanstveniki opozarjajo, da prejšnje raziskave kažejo, da lahko uživanje sladkanih pijač zviša krvni tlak, visoko vnos sladkorja pa lahko spodbudi tudi izločanje škodljivih maščob iz jeter v krvni obtok – oba dejavnika sta sicer dobro znana kot pospešitelja tveganja za srčno-žilne bolezni.
Podobno so v študiji, objavljeni v reviji Nutrients, pri starejših ženskah ugotovili, da je zmanjšanje vnosa dodanega sladkorja za 2,3 čajne žličke povezano s padcem sistoličnega krvnega tlaka za približno 8,4 mmHg in diastoličnega za 3,7 mmHg – kar je razmeroma velika razlika glede na tako majhno spremembo v prehrani.
Opustitev sladkorja ni enaka opustitvi drugih živil. Vsi ogljikovi hidrati se namreč v telesu sčasoma razgradijo v enostavne sladkorje, zato dosleden "dan brez sladkorja" pomeni izogibanje tudi nekaterim vrstam sadja in zelenjave z višjo vsebnostjo naravnih sladkorjev – na primer rdeči pesi, korenju, gosti in zeleni solati.
Po drugi strani lahko že en sam dan brez dodanega sladkorja po nekaterih ugotovitvah pripomore k bolj urejeni prebavi, razbremenitvi prebavnega trakta in počutju brez tistih značilnih nihanj energije, ki jih povzročajo hitri vrhovi in padci krvnega sladkorja. Nekateri poročajo tudi o jasnejši koncentraciji, kar ni presenetljivo, glede na to, da možgani porabijo velik del energije, ki jo telo pridobi iz hrane.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojih smernicah priporoča, da naj odrasli in otroci dnevni vnos prostih sladkorjev omejijo na manj kot 10 odstotkov celotnega energijskega vnosa, dodatne koristi pa naj bi prinesel še nižji vnos – pod 5 odstotkov oziroma približno 25 gramov ali 6 čajnih žličk na dan. Za povprečno odraslo osebo to pomeni manj kot 50 gramov dodanega sladkorja na dan, kar je lažje preseči, kot se zdi na prvi pogled – že en sladkani brezalkoholni napitek lahko vsebuje skoraj toliko sladkorja, kot ga priporoča cela dnevna omejitev.
Če vam en dan brez dodanega sladkorja uspe, je to dober znak, da boste zmogli tudi naslednjič. Nekateri nutricisti predlagajo, da bi tak dan vključili v tedenski ritem prehranjevanja – ne kot strogo dieto, temveč kot priložnost, da bolje spoznate, kje se sladkor v vaši prehrani dejansko skriva. Pogosto je presenetljivo, koliko ga najdemo v izdelkih, ki na prvi pogled niso videti "sladki" – v omakah, prelivih, kruhu ali jogurtih, kot ugotavlja tudi pregled drobnih zamenjav, ki dramatično znižajo energijsko vrednost obrokov.
Če razmišljate, kako svoj odnos do sladkorja spremeniti bolj sistematično in dolgoročno, si lahko pomagate s vodnikom o zmanjševanju želje po sladkem, ki razloži, od kod hrepenenje po sladkem dejansko izvira in kako ga postopoma umiriti z bolj uravnoteženo prehrano, bogato z mikrohranili.
Tisti, ki bi radi dan brez sladkorja podaljšali v daljši, a še vedno blag pristop razbremenitve telesa, lahko pogledajo tudi smernice za en dan brez sladkorja, vključno z idejami za zajtrk, kosilo in večerjo, medtem ko tisti, ki iščejo bolj postopen prehod, najdejo koristne nasvete tudi pri uporabi sladkornih nadomestkov, kot je eritritol, alkoholni sladkor brez energijske vrednosti.
In že samo to spoznanje – kje vse se sladkor v resnici skriva – pogosto privede do tega, da ljudje tudi preostale dni v tednu jedo drugače.
Bolj zdravo.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
