
Obstajajo živila, ki jih imamo pred nosom že vse življenje, pa jih podcenjujemo. Polenta je eno takih. S polento lažje do vitkejše postave – to ni reklamni slogan, ampak naslov članka, ki ga je na Vemkajjem.si prebralo na tisoče bralcev. In z razlogom.
Znanka, ki se je po novem letu odločila poenostaviti prehrano, mi je zaupala svojo izkušnjo: „Nisem si mogla privoščiti dragih pripravljenih obrokov, zato sem se spomnila na polento, ki jo je vedno kuhala mama." Po štirih dneh se je počutila lažje, prebava je bila urejana, lakota pa precej manjša kot sicer.
Polenta je jed, ki jo pripravljamo s kuhanjem koruznega zdroba, in spada med tradicionalne slovenske jedi, ki po krivici izginja z naših jedilnikov. Njena prednost pri uravnavanju teže temelji na dveh ključnih lastnostih: izjemno nizki kalorični vrednosti in visoki vsebnosti vlaknin.
Za 100 gramov kuhane polente velja, da ima le okoli 70 kalorij. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA FoodData Central) ena skodelica suhega koruznega zdroba vsebuje okoli 8 gramov vlaknin – kar je dober delež priporočenega dnevnega vnosa, pri razmeroma nizki energijski vrednosti.
Vlaknine v polenti delajo naslednje: v črevesu vpijejo vodo, nabreknejo in podaljšajo občutek sitosti. Sodobna prehranska veda potrjuje, da uživanje vsaj 20–38 gramov vlaknin dnevno prispeva k daljšemu občutku sitosti in uravnavanju telesne teže. Po obroku s polento boste preprosto manj jedli – preverite in se prepričajte sami.
Poleg tega koruza vsebuje železo, magnezij in cink – esencialne minerale, ki jih telo nujno potrebuje. Koruza ima razmeroma nizek glikemični indeks in učinkovito uravnava prebavo, hkrati pa je naravno brez glutena, kar jo priporoča tudi za občutljivejše.
Zanimivost za poznavalce: ohlajena, že kuhana polenta vsebuje več rezistentnega škroba kot sveže pripravljena vroča različica. Rezistentni škrob se presnovi šele v debelem črevesu, kjer hrani koristne bakterije in prispeva k boljšemu uravnavanju krvnega sladkorja. To pomeni, da je polenta, pripravljena vnaprej in zaužita ohlajena ali na novo pogreto, morda celo koristnejša za prebavo.
Velja pa upoštevati: zdravo hujšanje je tisto, kjer ne izgubimo več kot 1 kilogram na teden. Polentina dieta ni čudežna rešitev, temveč pameten prehranski pripomoček, ki ga je dobro vključiti v sicer raznovrstno in uravnoteženo prehrano.
Prav zaradi visoke vsebnosti vlaknin in nizke kalorične vrednosti je ta dieta tako učinkovita. Na dan boste brez težav zaužili 20 % manj kalorij, kot je vaša dnevna priporočena kvota. Če se boste 4 dni tega držali, potem pa 3 dni jedli kot običajno (a znotraj kalorij, primernih vaši velikosti, starosti in postavi), boste na teden opazno lažji.
Predlagamo vam naslednji jedilnik:
Zajtrk: 100 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 100 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 100 g polente in skodelica kefirja.
Zajtrk: 200 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 200 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 100 g polente in skodelica kefirja.
Zajtrk: 200 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 200 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 100 g polente in skodelica kefirja.
Zajtrk: 300 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 300 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 200 g polente in skodelica kefirja.
Nasvet nutricionista: Kefir in jogurt v tem jedilniku nista naključna. Oba vsebujeta probiotične bakterije, ki podpirajo zdravo črevesno mikrobioto – kar je temelj dobre prebave in presnove. Polenta z mlekom je bila del tradicionalnega slovenskega zajtrka že v časih, ko o prebiotičnih bakterijah ni vedel nihče ničesar.
Edina stvar, ki je resnično pomembna, je kakovost polente. Izberite ekološko pridelano polento iz rumene koruzne moke – rumena barva vam na prvi pogled pove, da ima polenta dovolj karotenoidov in je dobro zorena. Koruza vsebuje veliko karotenoidov, ki koristijo zdravju oči in kože, in prav ti karotenoidi dajejo polenti njeno prepoznavno barvo. Bela polenta sicer ni slaba izbira, le da je pri rumeni kakovost takoj vidna.
Naši starši so v starih časih jedli polento pogosto in niso potrebovali dragih prehranskih dodatkov. Polenta je bila njihova osnova, poceni alternativa kruhu, bogata z ogljikovimi hidrati in naravnimi vlakninami. In kaže, da so bili na pravi poti.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
