Vitamin P: snov, ki jo je odkril nobelovec, pa je večina še nikoli ni slišala

Flavonoidi – naravne rastlinske spojine, ki jih strokovnjaki imenujejo tudi vitamin P – so med najpomembnejšimi bioaktivnimi snovmi v hrani. Raziskave nakazujejo, da bi njihov reden vnos s pestro, barvito prehrano lahko podprl zdravje srca, imunski sistem in kognitivne funkcije – pa vas bo presenetilo, kje vse jih najdete.

Skrivnost, ki jo je odkril nobelovec

Pred skoraj sto leti je madžarski biokemik Albert Szent-Gyorgyi, ki je leta 1937 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, med preučevanjem vitamina C naletel na presenetljivo ugotovitev: samo askorbinska kislina ni zadostovala za preprečevanje krhkosti kapilar. Odkril je, da so za celoten zaščitni učinek potrebne še dodatne spojine iz citrusov – in prav tem skupinam naravnih snovi je dal ime vitamin P. Danes vemo, da je šlo za flavonoide in bioflavonoide – naravne rastlinske pigmente, ki so prava zakladnica zdravja.

Čeprav po strogi kemijski definiciji ne sodijo med vitamine, delujejo v telesu na vitaminom podoben način: podpirajo absorpcijo, ščitijo celice in vzdržujejo ravnovesje med prostimi radikali in antioksidativnimi mehanizmi organizma. Danes poznamo več kot 6.000 vrst flavonoidov, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, začimbah in čajih.

Ko je bila izkušnja boljša od nasveta

Znanka, ki se že vrsto let ukvarja z naravno prehrano, mi je nekoč povedala, kako je dolgo trpela za ponavljajočimi se prehladnimi obolenji in občutkom splošne utrujenosti. Jemala je različne dodatke, vključno s sintetičnim vitaminom C, a brez opaznega izboljšanja. Nato je na nasvet svojega prehranskega svetovalca začela vsak dan zaužiti pestro mešanico svežega jagodičevja, rdeče čebule, zelenega čaja in kurkume z malo popra. Po dobrih dveh mesecih je prvič v petih letih prehodila celo jesen brez gripe. Njen svetovalec je pojasnil, da telo sintetičnega vitamina C brez naravno prisotnih flavonoidov ne more v celoti izkoristiti. To ni brez osnove – naravni vitamin C je namreč v kombinaciji s flavonoidi bistveno učinkovitejši od kupljenega.

Vitamin P spodbuja absorpcijo vitamina C

Ker je vitamin C topen v vodi, težko prečka celične membrane in se zato v telesu ne absorbira vedno optimalno. Prav to so ugotovili že Szent-Gyorgyi in kasnejši raziskovalci: brez ustreznih spremljevalnih spojin – torej brez flavonoidov – telo vitamina C ne more v celoti izkoristiti. Flavonoidi v jagodičevju, brstičnem ohrovtu, brokoliju in papaji delujejo kot naravni pospeševalci absorpcije.

Večji vnos vitamina C z visokim deležem izkoristka podpira delovanje imunskega sistema, kar je podrobneje opisano v prispevku 12 živil, ki krepijo imunski sistem. Bodite pozorni: to ni samoumevno, čeprav ste pred kratkim zaužili pomarančo ali jemali šumeče tablete.

Flavonoidi in rak: kaj pravijo raziskave

Flavonoidi imajo močne antioksidativne lastnosti, ki blažijo oksidativni stres v celicah – eden ključnih dejavnikov, ki prispeva k razvoju določenih vrst raka. Pregledna študija, objavljena v reviji Antioxidants (PMC, 2019), ki je analizirala epidemiološke raziskave z več kot desetletja, ugotavlja, da je rednejši vnos flavonoidov povezan z manjšim tveganjem za nekatere vrste raka, med njimi raka na želodcu, dojki, prostati in debelem črevesu. Starejša, a pogosto citirana pregledna študija na PubMed prav tako poroča o spodbudnih zaščitnih učinkih – zlasti za živila, bogata z flavonoidi, kot so soja, zeleni čaj in čebula.

Flavonoide v velikih količinah najdemo v jabolkih, češnjah, jagodičevju in agrumih, pa tudi v rdeči čebuli, česnu in brokoliju. Med začimbami najbolj izstopajo origano, bazilika in timijan. Redno uživanje jagodičevja se v številnih opazovalnih študijah pojavlja kot eden najučinkovitejših naravnih načinov za vnos antioksidativnih flavonoidov. Posebno zanimiva je kombinacija vitamina P z zelenim čajem, ki jo preučuje vse več laboratorijskih in kliničnih raziskav.

Opomba: Navedene ugotovitve temeljijo na opazovalnih in laboratorijskih študijah. Flavonoidi so del uravnotežene prehrane in niso nadomestilo za zdravniško svetovanje ali zdravljenje.

Vitamin P deluje protivnetno in upočasnjuje staranje

Flavonoidi v vitaminu P ščitijo celice pred oksidativnimi poškodbami in omejujejo delovanje prostih radikalov. Protivnetni in zaščitni učinki se dogajajo na celičnem nivoju: to pomeni manj poškodovanih in več obnovljenih celic. Posebej dobro so dokumentirani učinki pri revmatoidnem artritisu in splošnih vnetnih stanjih. Flavonoidi so naravne spojine z antioksidativnimi lastnostmi, ki nevtralizirajo proste radikale in varujejo telo pred kroničnimi obolenji.

Kurkumin, eden najpomembnejših flavonoidov, v laboratorijskih in živalskih modelih izkazuje izjemne protivnetne in antioksidativne lastnosti. Pregledna študija v reviji Molecules (2023) povzema, da kurkumin kaže spodbudne učinke pri uravnavanju vnetij in oksidativnega stresa, čeprav so za trdne sklepe pri ljudeh potrebne obsežnejše klinične preizkušnje.

Vitamin P ohranja zdravje kardiovaskularnega sistema

Flavonoidi ščitijo srce in ožilje na več ravneh. Likopen iz paradižnika na primer omejuje oksidativne poškodbe molekul LDL holesterola. Flavonoida rutin in hesperidin krepita krvne žile in preprečujeta razgradnjo kolagena in elastina, zato žile in kapilare dlje časa ostanejo prožne in čvrste. Vse te lastnosti so prisotne tudi v mešanici začimb: origano, rožmarin, česen, poper in ingver.

Po podatkih, ki jih navaja pregledni članek o flavonoidih in zdravju srca, je revija European Journal of Epidemiology objavila raziskavo, ki nakazuje, da je vnos flavonoidov povezan z nižjim tveganjem za bolezni srca. Morebitni varovalni učinki so bili opaženi zlasti pri rednem uživanju zelenega čaja in temne čokolade, ki podpirata delovanje ožilja in uravnavanje ravni holesterola. Več o naravnih pristopih k uravnavanju holesterola si preberite v prispevku Naravna mešanica za uravnavanje krvnih maščob.

Vitamin P zdravi živčni sistem

Prosti radikali v telesu pogosto poškodujejo nevrone živčnega sistema, kar negativno vpliva na kognitivne funkcije in povečuje tveganje za nevrodegenerativna obolenja. Flavonoidi v vitaminu P pospešujejo regeneracijo živčnih celic in podpirajo zdravje možganov.

Jagodičevje je bogat vir flavonoidov, ki po nekaterih opazovalnih študijah upočasnjujejo upad kognitivnih sposobnosti pri starejših odraslih. Flavonoidi v zelišček čaju in jagodičevju delujejo antioksidativno in protivnetno – dva mehanizma, ki sta po ugotovitvah nevroznanstvenih raziskav ključna za ohranjanje zdravja možganov z leti. Več o prehrani in tveganju za demenco si preberite v prispevku Ali ogljikovi hidrati vplivajo na nastanek Alzheimerjeve bolezni?.

Zanimivo je, da je nedavna prospektivna študija britanske biobanke, objavljena na medRxiv (2025), preučevala celo možno povezavo med vnosom flavonoidov in tveganjem za depresijo. Flavonoidi delujejo tudi na monoaminooksidazo in osi stresnih hormonov – mehanizme, ki so vpleteni v razpoloženje in duševno zdravje.

Kje najdemo največ flavonoidov?

Flavonoide je moč prepoznati že po barvi živila. Če je barva temna, živa in intenzivna – najpogosteje modra, vijolična, oranžna ali rdeča – je visoka vsebnost flavonoidov skoraj zagotovljena. Med živili z najvišjo vsebnostjo antioksidantov in flavonoidov so:

• jabolka (zlasti z lupinico)
• slive in češnje
• grozdje (temno)
• banane in kivi
• vse vrste citrusov: limone, pomaranče, grenivke, limete
• jagodičevje: borovnice, maline, robide, jagode
• čebula in česen
• peteršilj in zelena
• paradižnik
• brokoli
• zelje
• ohrovt in špinača
• paprika in pekoča paprika
• šparglji
• mandlji
• zeleni in črni čaj
• kurkuma
• rožmarin in origano
• cimet (izključno cejlonski – torej iz Šri Lanke, ne kitajski ali ameriški)
• surov kakav (bela čokolada ne šteje)

Praktičen nasvet za sestavo bogatega vitamina P: zmešajte citruse, jagodičevje, kurkumo, črni poper, ingver, origano in rožmarin. Same naravno zdrave sestavine, ki se med seboj dopolnjujejo.

Pozor: kuhanje in skladiščenje uničujeta flavonoide

Večina flavonoidov se nahaja v lupini ali zunanjih plasteh živila. Med toplotno obdelavo in skladiščenjem pa se njihova vsebnost hitro zmanjšuje – in to bolj, kot večina ljudi pričakuje.

Čebula po šestih mesecih skladiščenja izgubi več kot polovico flavonoidov. Zamrznjeno sadje ob zamrzovanju takoj izgubi tretjino hranilnih snovi, čeprav v zamrznjenem stanju potem ostane precej stabilno. Kuhanje pa je najhujši sovražnik flavonoidov: pri dolgotrajni termični obdelavi se uniči do 80 % teh dragocenih spojin.

Praktičen nasvet: živila jejte čim bolj sveža in surova. Če kuhate, dajte prednost kratki termični obdelavi – blanširanju ali rahli soteiranju. In ne pozabite: flavonoide je najlažje dobiti tam, kjer jih je največ – v svežem jagodičevju, citrusih in zeliščih ter začimbah, ki jih dodate surovim jedem.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.