Babičin recept ali znanstvena resnica? Kar žele dela z vašimi sklepi in kožo

Po nekaterih ugotovitvah lahko redno uživanje želeja, bogatega s kolagenom, pripomore k boljši gibljivosti sklepov in lepši koži, vendar pa želatina ni in ne more biti nadomestilo za zdravniško zdravljenje.

Kozarec, ki ga babica ni izpustila niti en dan – tako bi lahko opisali navado, ki jo marsikatera starejša gospodinja pozna še iz časov, ko v lekarni ni bilo še nobenih "čudežnih" prehranskih dodatkov. Doma pripravljen žele iz želatine je bil enostavno del vsakdana, ne nekaj posebnega.

Spomnimo se zgodbe znane ameriške igralke in nekdanje svetovne prvakinje v veslanju Gabby Reece, ki je v enem od svojih intervjujev povedala, da je po poškodbi kolena vsako jutro pila kolagenski napitek, ker so ji prijatelji iz športnega sveta zatrjevali, da jim je pomagal pri okrevanju sklepov. Podobne izkušnje delijo tudi mnogi naši bralci – ena gospa iz Maribora nam je na primer pisala, da je po nekaj tednih rednega uživanja domačega želeja občutila, da so ji jutranje bolečine v kolenih manj izrazite, čeprav seveda priznava, da je hkrati spremenila tudi prehrano in več hodila.

Želatina pomaga telesu pri hitrejšem celjenju in po nekaterih ugotovitvah lajša vrsto neprijetnih simptomov, poleg tega pa je naravna in pri zmernem uživanju brez večjih stranskih učinkov. O pozitivnih vplivih prehranskih navad na zdravje smo na Vem, kaj jem že večkrat pisali. Znano je, da je žele pogost dodatek na jedilniku marsikje po svetu, saj je kolagen, ki je osrednja sestavina želeja, pomemben za obnovo in regeneracijo telesa.

Kolagen v telesu deluje podobno kot naravno "lepilo" – povezuje celice, organe in ohranja vezna tkiva. Telo ga do približno 20. ali 25. leta starosti proizvede dovolj, kasneje pa proizvodnja postopoma upada. Kot smo podrobneje opisali že v članku Želatina v prahu – kolagen hidrolizat, telo po 25. letu starosti v povprečju izgubi približno 1,5 % kolagena na leto, kar lahko sčasoma privede do težav s sklepi, kožo in vezivnim tkivom.

Z želatino imamo torej možnost, da telesu pomagamo pri obnovi veznega tkiva, kar je po nekaterih ugotovitvah lahko koristno tudi pri obremenjenih ali obolelih sklepih – še posebej, kadar govorimo o čistem, kakovostnem kolagenu.

Zakaj je žele živalskega izvora nekaj posebnega

Samo žele živalskega izvora vsebuje tisto obliko kolagena, ki je pri ljudeh odgovorna za trdno strukturo veznih tkiv, poleg tega pa vsebuje tudi nekatere aminokisline, ki pomagajo krepiti vezivna tkiva. Ne gre prezreti dejstva, da po 50. letu starosti telo proizvede le še malo lastnega kolagena, zato je smiselno vnos podpreti tudi s hrano.

Med živili, ki vsebujejo snovi, potrebne za tvorbo kolagena, so: leča, grah, bob, čičerika, fižol, proso, ajda, kvinoja, mandlji, lešniki, orehi ter laneno in konopljino seme. Pomembno pa je tudi novejše spoznanje, da kombinacija kolagena in vitamina C lahko poveča absorpcijo določenih mineralov in vitaminov. Zato je smiselno žele, kadar ga uživate, obogatiti tudi s kalcijem, magnezijem in vitaminom C – podobno kombinacijo za zdravje kože smo predstavili v članku Naravni nadomestki vitaminskih tablet, kjer je pojasnjeno, zakaj je vitamin C tako pomemben za nastajanje kolagena.

Kaj o kolagenu in sklepih pravijo raziskave

Več znanstvenih raziskav je proučevalo vpliv uživanja kolagenskih peptidov na zdravje sklepov. Dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava, objavljena v reviji npj Science of Food / PMC, je pri bolnikih s kolensko osteoartrozo po šestmesečnem uživanju kolagenskih peptidov zaznala izboljšanje bolečine in vnetnih markerjev v primerjavi s placebom. Podobno je tudi 24-tedenska klinična raziskava, objavljena na strokovnem portalu PubMed, pri športnikih z obremenitvenimi bolečinami v sklepih zaznala izboljšanje gibljivosti po uživanju hidrolizata kolagena.

Sistematični pregled raziskav, objavljen v reviji Journal of the International Society of Sports Nutrition, povzema, da obstajajo prepričljivi dokazi, da kolagenski peptidi zavirajo razgradnjo kolagena v kosteh in po nekaterih ugotovitvah lajšajo simptome, povezane z degenerativnimi obolenji sklepov. Pomembno pa je poudariti, da gre za podporno vlogo prehranskih dodatkov, ne za zdravilo, in da je za natančno diagnozo in zdravljenje sklepnih obolenj vedno potreben pregled pri zdravniku.

Po nekaterih ugotovitvah naj bi redno uživanje želeja lahko prispevalo k naslednjim učinkom:

• podpira normalno gostoto kosti in lahko pripomore pri preventivi pred osteoporozo
• krepi vezivna tkiva v sklepih
• po nekaterih poročilih pripomore k uravnavanju ravni krvnega sladkorja
• daje elastičnost in moč kitam ter vezem
• krepi rast las in nohtov
• pripomore k ohranjanju zdrave, elastične kože
• lahko izboljša presnovo
• krepi sklepno in podporno mišičje
• po nekaterih virih lahko pripomore tudi k boljši mentalni svežini

Za učinke na kožo smo podobne mehanizme – vlogo vitamina C in kolagena pri ohranjanju čvrstosti in elastičnosti kože – podrobneje razložili tudi v članku Hrana, ki vas pomlajuje.

In kako zaužiti žele?

Čajno žličko želeja v prahu zmešajte s kozarcem vode, soka ali čaja. Premešajte, lahko dodate tudi nekaj zmletih oreščkov (priporočamo približno 5 orehovih jedrc) in popijte oziroma pojejte. Priporočljivo je, da vsak dan zaužijete vsaj en, vendar ne več kot 3 takšne kozarce, razen če vam zdravnik ali nutricionist svetuje drugače.

Po nekaterih poročilih naj bi se prvi občutki izboljšanja pri rednem uživanju pokazali že po dveh tednih, opaznejše spremembe pa po nekaj mesecih redne uporabe – pri čemer se odzivi med posamezniki precej razlikujejo, zato je potrpljenje ključno.

Jesensko-zimski čas je za marsikoga, še posebej za vremensko občutljive ljudi, najtežji čas za sklepe. Če vas v tem obdobju sklepi bolj pogosto bolijo, si lahko pomagate tudi z domačimi obkladki, kot smo opisali v članku Slani obkladki za vse vrste bolečine v sklepih, ali pa preberete o protivnetnih lastnostih kurkume in ingverja v članku Čisti telo in lajša bolečine v sklepih.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.