Ko telo reče: dovolj! – 9 signalov, da je sladkorja preveč

Predstavljajte si dan, ko ste pojedli "normalno", morda celo manj kot običajno, pa vas kljub temu od desetih naprej lovi nepojasnjena lakota, popoldne vas povleče k spancu, zvečer pa ste tako razdražljivi, da bi najraje zaprli vrata pred celim svetom. Večina ljudi pri tem najprej posumi na slabo voljo, premalo spanca ali stres v službi. Po nekaterih ugotovitvah pa gre lahko za povsem drugačno zgodbo – za telo, ki je preprosto preplavljeno s sladkorjem in to sporoča na edini način, ki ga pozna.

Znan slovenski nutricionist je nekoč na strokovnem predavanju povedal izkušnjo svoje pacientke, sicer povsem zdrave ženske, ki ni jedla sladkarij in ni bila sladkorna bolnica, pa je vseeno mesece tožila o utrujenosti, suhi koži in nenehni žeji. Šele podroben pregled prehranskih navad je razkril, da je dnevno popila po tri do štiri sladkane kave in dva soka, kar je seštevek, ki ga marsikdo niti ne prepozna kot "sladkor". Po manjši spremembi prehrane so se njene težave po nekaj tednih bistveno omilile – kar je lep opomnik, da sladkor v krvi ni tema, ki bi se tikala le tistih s diagnozo sladkorne bolezni.

Sladkor je lahko bolj zahrbten, kot si predstavljamo

Po nekaterih ugotovitvah strokovnjakov je sladkor lahko vsaj tako zasvojljiv kot druge snovi, na katere smo bolj pozorni, večina ljudi pa se te navade niti ne zaveda. Težave lahko nastopijo tudi pri ljudeh, ki sladkorja sami po sebi ne jedo veliko – pri njih lahko že manjše nihanje glukoze v krvi povzroči občutek izčrpanosti, v skrajnih primerih pa tudi omotico. Kako torej prepoznati, da je v telesu morda preveč sladkorja?

1. Nenehna lakota

Visoka raven sladkorja v krvi lahko glukozi onemogoči vstop v celice, zato se pojavi občutek pomanjkanja energije in posledično nenehna lakota, čeprav smo pravkar pojedli. Podobne mehanizme – torej hitre vzpone in padce energije po obroku – smo podrobneje razložili v prispevku 9 znakov, da jeste preveč sladkorja.

2. Nenehna utrujenost

Ko je v organizmu sladkorja preveč, telo po nekaterih ugotovitvah izgubi del svoje naravne sposobnosti, da glukozo učinkovito skladišči in izrablja. Energija se tedaj porablja za procese, ki nam ne koristijo (na primer prekomerno potenje), ali pa se nenehno pretvarja v maščobne zaloge. Pozor: ne gre za vsako utrujenost, temveč predvsem za tisto, ki se pojavi brez razloga, na primer kmalu po obroku. Že omenjena pacientka je svoje popoldansko "padanje" dolgo časa pripisovala stresu, dokler ni povezala vzorca s sladkimi napitki – podrobneje o tem fenomenu piše tudi prispevek Sladkarije na prazen želodec: zakaj jih telo ne mara.

3. Pogosto uriniranje

Kadar je sladkorja v telesu preveč, ledvice težje učinkovito uravnavajo tekočino, zato se sproži proces uravnavanja glukoze v krvi, ki se kaže tudi v pogostejših obiskih stranišča. To je znak, da telo potrebuje več tekočine – torej vode – s katero bo lažje uravnalo notranjo koncentracijo sladkorja. V takem primeru je priporočljivo piti dovolj in brez skrbi obiskovati stranišče, saj to pomeni, da procesi v telesu (vsaj deloma) delujejo, kot bi morali.

4. Suha usta, žeja

Kadar telo hitro izgubi precej tekočine, del možganov, ki zaznava dehidracijo, sproži signal žeje. Veliko ljudi ta signal po nekaterih ugotovitvah zamenjuje za lakoto, kar lahko vodi v nepotrebno pridobivanje kilogramov. V takem primeru je smiselno piti predvsem vodo, izjemoma tudi nesladkan čaj, hkrati pa poskusiti ugotoviti, zakaj je nivo tekočine v telesu tako nenadoma upadel. Več o tem, kako prepoznati zgodnje znake pomanjkanja tekočine, najdete v prispevku 4 znaki, da vam primanjkuje vode.

5. Hujšanje

Da, tudi povišan sladkor v krvi je lahko povezan s hujšanjem, vendar gre običajno za nezdravo in presenetljivo hitro izgubo kilogramov, ki je ne gre enačiti z zdravim načinom hujšanja. Hitra izguba teže gre v takih primerih večinoma na račun izgube tekočine, dehidracija pa lahko pusti tudi dolgotrajnejše posledice. Kadar nivo inzulina v krvi ni zadosten, telo po nekaterih ugotovitvah začne izkoriščati maščobne zaloge za energijo, v poskusu, da normalizira raven sladkorja. Tovrstno hujšanje pogosto spremljata izrazita žeja in suha usta – če opazite ta vzorec, je smiselno poiskati zdravniški nasvet in drugačen, bolj nadzorovan način hujšanja.

6. Suha koža

Suha koža je lahko tudi posledica preveč sladkorja v telesu, hkrati pa je pogosto znak pomanjkanja tekočine. Težave s suho kožo lahko kažejo tudi na slabšo prekrvavitev ali težave z ožiljem, poleg tega se za njimi včasih skrivajo motnje v delovanju znojnih žlez, kar je spet pogosto povezano z dehidracijo. Podrobnejši seznam telesnih znakov pomanjkanja tekočine je na voljo v prispevku Kako telo pokaže, da ima premalo vode?

7. Težave s prekrvavitvijo

Vas poleti zebe? Imate pogosto mrzle noge, roke ali nos? Po nekaterih ugotovitvah preveč sladkorja ovira vstop glukoze v možgane, kar v prvi fazi povzroči utrujenost, nato pa telo večino energije usmeri v glavo, za druge dele telesa pa je je manj. Najbolj pozorni moramo biti na podhladitev v predelu jeter in ledvic, saj gre za pomembna notranja organa.

8. Zamegljen vid

Se vam zgodi, da za trenutek izgubite jasnost vida, vidite zamegljeno ali celo podvojeno sliko? Po podatkih ameriške Mayo Clinic visoka raven sladkorja v krvi iz telesnih tkiv, tudi iz leč v očeh, vleče tekočino, kar vpliva na sposobnost oči, da se pravilno fokusirajo. Ko se raven sladkorja v krvi umiri, se običajno povrne tudi jasnost vida – če pa se zamegljen vid pojavlja pogosto ali vztraja dlje časa, je vredno o tem povprašati zdravnika.

9. Nervoza in razdražljivost

Nervoza, razdražljivost, nihanje razpoloženja … Ljudje, pri katerih raven sladkorja nenadoma pade, so po nekaterih ugotovitvah pogosteje nagnjeni k slabši volji, nejevoljnosti in brezvoljnosti, kar se odraža tudi v njihovih mislih in ravnanju. Pri marsikom za takšnim "slabim dnem" v resnici stoji le neuravnoteženo nihanje sladkorja v krvi, ki bi ga lahko vsaj delno omilil kozarec vode ali dva – podobno opozarja tudi prispevek Ne čakajte na žejo!, ki povezuje razdražljivost s pomanjkanjem tekočine.

Za konec: vloga kroma pri uravnavanju sladkorja

Pomembna ugotovitev, ki jo velja poznati: inzulin v telesu po nekaterih raziskavah ne more učinkovito opravljati svoje naloge, če organizmu primanjkuje kroma. Krom je namreč mineral v sledovih, ki sodeluje pri delovanju inzulina in pomaga ohranjati raven sladkorja v krvi v bolj stabilnih mejah. Inštitut Linus Pauling na Univerzi Oregon State pojasnjuje, da krom sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter da več kliničnih raziskav nakazuje povezavo med primanjkljajem kroma in slabšim nadzorom glukoze v krvi, čeprav rezultati študij med seboj niso popolnoma enotni. Podobno smo o vlogi kroma pri presnovi maščob in občutljivosti na inzulin že pisali v prispevku Vitamini in minerali, ki topijo maščobe.

In kje najdemo krom?

Živila, ki vsebujejo razmeroma veliko kroma, so: polnozrnate žitarice, krompir, suhe slive, kikirikijevo maslo, oreščki, morski sadeži, meso, jajca, paradižnik, glavnata solata, gobe, kakav in pivski kvas. Zanimivo je, da smo o krompirju in njegovih hranilnih lastnostih, vključno z vplivom na glikemični indeks, podrobneje pisali v prispevku Skromen krompir in njegove zdravilne lastnosti, o kakavovih zrnih in njihovi vlogi pri uravnavanju apetita in sladkorja v krvi pa v prispevku Zakaj bi morali jesti surova kakavova zrna?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.