Ledena voda poleti: osvežitev, ki znanju navkljub ni vedno najboljša izbira

Predstavljajte si vroč julijski dan, živo srebro se povzpne čez 30 stopinj Celzija, zrak je vlažen in težak, vi pa v roki stiskate kozarec, poln ledenih kock. Refleks je jasen – čim hitreje ga izprazniti. In vendar prav ta na videz najbolj logična poteza organizmu pogosto ne naredi tiste usluge, ki jo pričakujemo. Namesto osvežitve lahko sledi težka, "napihnjena" prebava, telo pa se v resnici ohladi počasneje, kot bi si želeli.

Izkušnja, ki marsikoga preseneti

Znanka, ki vsako poletje preživi ob morju, mi je nekoč povedala, da je dolga leta vsak vroč dan začela s kozarcem vode, polnim ledu naravnost iz zamrzovalnika. Verjela je, da si na ta način najbolje pomaga pri vročini. Šele ko jo je zaradi pogostih težav s trebuhom po jedi napotil nutricionist, je izvedela, da ji prav ledena pijača ob obrokih upočasnjuje prebavo in ji povzroča občutek teže v želodcu. Ko je vodo zamenjala za tisto sobne temperature, so se težave v nekaj tednih opazno zmanjšale. Njena izkušnja ni osamljena – podobno prakso priporočajo tudi mnogi nutricionisti, ki pravijo, da je vprašanje temperature pijače pogosto podcenjen dejavnik dobrega počutja poleti.

Zakaj mrzla pijača sredi poletja ni najboljša izbira

Piti ledeno hladno pijačo sredi poletja je razvada, ki jo velja premisliti. Ko je zunaj več kot 30 stopinj Celzija, vlažnost pa visoka in dihanje oteženo, ni najbolje poseči po pijači, polni ledu. Namesto tega je bolje popiti kozarec vode, ogrete na sobno temperaturo.

Razlogov za to je več. Hladna voda lahko upočasni hidracijo organizma, kar dolgoročno vpliva na presnovo in delovanje notranjih organov. Poleg tega lahko ledena tekočina v želodcu povzroči, da se maščobe iz obroka delno strdijo in postanejo težje prebavljive – to potrjuje tudi članek Hladna voda po mastnem obroku: napaka, ki jo dela večina od nas, ki podrobno razloži, zakaj lahko mrzla tekočina po obilnem kosilu obremeni delovanje lipaze in žolčnih soli. Podobno ugotavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki v poletnih priporočilih svetuje, naj se ledeno mrzlim tekočinam raje izogibamo, saj lahko dražijo prebavila – kot so pojasnili tudi za Žurnal24.

Nekateri viri opozarjajo tudi, da lahko prepogosto poseganje po ledeni vodi zavira prekrvavitev prebavil in poveča neenakomerno zadrževanje vode v telesu, kar dolgoročno oteži vzdrževanje uravnotežene telesne teže.

Kaj o tem pravi znanost

Vprašanje, kako zelo mrzla voda dejansko vpliva na prebavo, med strokovnjaki še vedno ni povsem enoznačno razrešeno. Starejša klinična raziskava, objavljena v strokovni literaturi in dostopna prek PubMed, je pokazala, da voda pri temperaturi okoli 5 stopinj Celzija zapusti želodec bistveno hitreje kot voda sobne temperature ali topla voda – kar nakazuje, da je vpliv temperature na prebavne procese realen in merljiv.

Po drugi strani pa druga raziskava s področja športne prehrane ugotavlja, da se hladna pijača v želodcu segreje na telesno temperaturo že v nekaj minutah, zato naj bi bil njen vpliv na hitrost praznjenja želodca razmeroma majhen in kratkotrajen. Skupni imenovalec teh ugotovitev je, da gre pri mrzli vodi predvsem za blago in prehodno obremenitev prebavil, ki pa je pri občutljivejšem želodcu ali po obilnem mastnem obroku lahko bolj opazna kot pri zdravem, sicer uravnoteženem prebavnem sistemu.

Mlačna voda in čaj – prijaznejša izbira za telo

Rešitev je mlačna voda, vendar ne med obrokom ali takoj po njem – počakati je priporočljivo vsaj 20 minut, še bolje pa je, če kozarec vode popijemo že pred kosilom. Še prijaznejši do prebave je mlačen čaj. Z njim se telo odžeja, hkrati pa tudi učinkoviteje ohladi, saj mlačna tekočina hitreje spodbudi prekrvavitev in s tem znojenje – naravni mehanizem, s katerim se telo dejansko hladi.

To potrjuje tudi zanimivo, a nekoliko presenetljivo znanstveno odkritje kanadskega raziskovalca Ollieja Jaya, ki ga je v poglobljeni analizi predstavil tudi portal The Conversation. Njegove raziskave so pokazale, da lahko topla pijača v telesu sproži močnejši odziv znojenja kot hladna, kar lahko ob ustreznih pogojih (suh zrak, lahka oblačila) pripomore k učinkovitejšemu hlajenju telesa. Kot so pojasnili tudi na Univerzi McGill, pa ta učinek velja predvsem v suhem vremenu – v vlažnih razmerah, ko se znoj s kože ne more učinkovito posušiti, je bolj smiselno poseči po hladnejši, a ne ledeno mrzli tekočini.

Podobno idejo najdemo tudi v ajurvedski tradiciji, kjer velja priporočilo o razmerju med hrano, vodo in prostorom v želodcu, o čemer podrobneje piše že omenjeni članek o hladni vodi po mastnem obroku.

Kako torej ravnati v vročih poletnih dneh

• Pijte pogosto in v manjših količinah – ne šele takrat, ko se pojavi žeja. Več o tem, zakaj je pomembno prehiteti občutek žeje, si lahko preberete v članku Ne čakajte na žejo!
• Izbirajte vodo sobne temperature ali mlačen čaj, še posebej ob obrokih in med njimi.
• Bodite pozorni na zgodnje znake dehidracije, kot so glavobol, utrujenost ali razdražljivost – te opisuje članek 3 znaki dehidracije telesa.
• Vključite hidrirajočo sezonsko hrano, kot so lubenica, kumare in paradižnik – Prednosti uživanja sezonskega sadja in zelenjave podrobneje pojasni, katera živila poleti najbolj koristijo telesu.
• Na plaži ali pri fizični aktivnosti poskrbite za dodatno hidracijo s hrano, kot svetuje članek Banana, lubenica, avokado in še pet: živila, ki vas na plaži ohranjajo sveže, energične in hidrirane.
• Poskusite mlačne poletne napitke, na primer tiste, opisane v članku Poletni napitek s cimetom je varuh zdravja, ali Ingverjeva voda za vitkejšo postavo in trdno zdravje.

Zaključek

Ledena pijača sredi poletja morda v prvem trenutku deluje osvežilno, a znanost in izkušnje mnogih nutricionistov kažejo, da telesu dolgoročno bolj koristi zmernejši pristop. Voda sobne temperature ali mlačen čaj telesu omogočata učinkovitejšo hidracijo, lažjo prebavo in – kljub temu, da se sliši nasprotujoče – tudi boljše hlajenje v vročih poletnih dneh. Kot vedno velja: prisluhnite lastnemu telesu, pri morebitnih prebavnih ali zdravstvenih težavah pa se posvetujte s svojim zdravnikom ali nutricionistom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.