
Če ste stari več kot 40 let, je to nasvet za vas! Namreč, po nekaterih ugotovitvah strokovnjakov je smiselno pod drobnogled vzeti tista živila, ki jih jemo vsak dan, ne da bi o njih sploh razmišljali.
Predstavljajte si dan, ki se začne z belim kruhom in kavo, nadaljuje s hitrim kosilom iz vrečke, konča pa se s kozarcem gazirane pijače pred televizijo. Nič od tega se ne zdi dramatično. Prav v tem je past – nobeno od teh živil samo po sebi ni "prepovedano", težava nastane, ko se navade iz mladosti nekritično prenesejo v obdobje, ko telo deluje po povsem drugih pravilih.
Znanka, ki se je ravno pred štiridesetim rojstnim dnem znašla na zdravniškem pregledu zaradi nenavadne utrujenosti in nihanj energije čez dan, je po pogovoru z nutricionistko ugotovila, da je krivec presenetljivo preprost: dnevna kombinacija belega kruha, sladkane gazirane pijače in juhe iz vrečke za kosilo, ker "ni bilo časa za kuhanje". Že po nekaj tednih manjših sprememb – zamenjava belega kruha za polnozrnatega in domača juha namesto vrečke – je opazila, da je energija čez dan bolj stabilna. Njena izkušnja ni osamljena; podobne zgodbe si delijo mnogi bralci, ki so po štiridesetem letu prvič pozorno pogledali, kaj dejansko pristane na njihovem krožniku. Kje se torej najpogosteje skriva past? Tukaj je šest živil, na katera je vredno biti po štiridesetem letu posebej pozoren.
Rafinirani ogljikovi hidrati – bel kruh, bela moka, beli riž, sladkarije – se v telesu hitro prebavijo in povzročijo hiter dvig glukoze v krvi. Temu po nekaterih ugotovitvah sledi prav tako hiter padec energije, zato se hitreje počutimo lačne in utrujene. Pri pretiravanju s tovrstnimi ogljikovimi hidrati telo težje uravnava vpojnost hranljivih snovi, zato posežemo po hrani vedno pogosteje.
Po štiridesetem letu mišična masa počasi upada, tkivo pa postaja manj učinkovito pri uravnavanju sladkorja v krvi, zato so lahko nihanja energije še opaznejša. Zanimivo je tudi, da nekatere novejše analize kažejo, da so prav rafinirani ogljikovi hidrati pogosteje povezani z zdravstvenimi težavami kot maščobe same – podrobneje o tem piše članek Kako hujšati brez škode za zdravje.
Kaj namesto tega? Namesto belega kruha izberite črnega ali polnozrnatega, namesto belega riža raje rjavega. Če razmišljate, zakaj se diete brez ogljikovih hidratov dolgoročno redko obnesejo, si preberite Zakaj se morate izogibati dietam, ki ne vključujejo ogljikovih hidratov, o razliki med kakovostjo in količino hrane pa Kakovost hrane ima večji vpliv na debelost kot količina. Koristen je tudi praktični vodič Koliko kruha lahko pojeste na dan, ne da bi se zredili?
Mlečne maščobe so sicer dober vir kalcija, vendar nasičene maščobe po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri prekomernem uživanju lahko zvišajo raven holesterola in prispevajo k obremenitvi srca in ožilja. WHO priporoča, da vnos nasičenih maščob predstavlja manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa – več o tem v članku Hladna voda po mastnem obroku: napaka, ki jo dela večina od nas. Nekatere oblike maščob, ki jih najdemo v sladoledih in polnomastnih jogurtih, so obenem tudi precej kalorične.
Kaj namesto tega? Poskusite z manj mastnim ali nemastnim mlekom, izogibajte se mleku v prahu, količino mlečnih izdelkov pa postopoma zmanjšujte, če opažate, da vam ne ustrezajo. Če razmišljate, ali je popolna opustitev mlečnih izdelkov sploh smiselna, si preberite Kaj se zgodi, če prenehate uživati mlečne izdelke?
Gazirane pijače so problematične predvsem zaradi velikih količin sladkorja, ki spodkopava zobno sklenino, in fosforne kisline, ki po nekaterih raziskavah lahko slabi kostno tkivo – podrobneje v članku Nenasiten apetit: kako potešiti lakoto, ne da bi stradali. Zanimivo je, da je mednarodna raziskava INTERSTROKE, ki je zajela skoraj 27.000 ljudi iz 27 držav, pokazala povezavo med rednim uživanjem gaziranih pijač (tako sladkanih kot "dietnih") in nekoliko višjim tveganjem za možgansko kap – analizo najdete v članku Kako so gazirane pijače povezane z možgansko kapjo.
Kaj namesto tega? Če se gaziranim pijačam težko odpoveste, poskusite navadno gazirano vodo z rezino limone, baziliko ali meto – po nekaterih ugotovitvah namreč mehurčki sami po sebi kosti ne ogrožajo, težavo predstavljata predvsem sladkor in fosforna kislina.
Glavna težava instant juh je visoka vsebnost natrija – ena sama porcija lahko po nekaterih podatkih vsebuje tudi med 700 in 1.600 mg natrija, kar je precejšen del priporočenega dnevnega vnosa. Podrobneje o tem, koliko soli se dejansko skriva v pripravljeni hrani, piše članek Živila, ki vsebujejo več soli kot čips, o konzervirani in vnaprej pripravljeni hrani na splošno pa Previdno s hrano iz konzerv. Presežek natrija je povezan s pospešenim izločanjem kalcija iz kostnega tkiva, kar dolgoročno lahko poveča tveganje za osteoporozo, poleg tega pa se pogosto pojavljajo utrujenost in zadrževanje tekočine – več o tem v Zbolevamo, ker jemo preveč ene stvari. Veste katere?
Kaj namesto tega? Domača juha, pripravljena z zdravimi začimbami in brez dodane soli, je neprimerljivo boljša izbira. Enkrat tedensko lahko skuhate večjo količino in jo zamrznete v manjših posodicah za hitre obroke med tednom.
Margarina je rastlinskega izvora in je pri sobni temperaturi naravno tekoča, razen če ji je dodanih več utrjevalcev in drugih sestavin. Problematične so predvsem trans maščobe, ki lahko po nekaterih ugotovitvah spodbujajo vnetne procese v telesu – podrobneje v člankih Tri živila, ki se lepijo na želodec in Prehrana z visoko vsebnostjo maščob in tveganjem za raka. Dobra novica je, da so sodobne margarine na trgu EU danes praviloma izdelane brez industrijsko dodanih trans maščob, saj jih zakonodaja EU od leta 2021 strogo omejuje – a to še ne pomeni, da so vse enako kakovostne, kar podrobneje pojasnjuje članek Ali obstaja zdrava margarina?
Kaj namesto tega? Kokosovo maslo ali olivno olje sta pogosto omenjeni kot bolj naravni alternativi, pri izbiri margarine pa je smiselno pogledati sestavine na deklaraciji in se izogibati tistim s hidrogeniranimi ali delno hidrogeniranimi olji.
Procesirano meso – klobase, salame, slanina, hrenovke – vsebuje precej natrija in je lahko bogato s trans maščobami, ki obremenjujejo ožilje. Posebno pozornost si zaslužijo nitriti, ki jih proizvajalci dodajajo za podaljšanje obstojnosti in ohranjanje barve; v telesu se lahko delno pretvorijo v nitrozamine, snovi, ki jih stroka uvršča med verjetno rakotvorne, kot podrobneje pojasnjuje Predelano meso in rak: kaj se dogaja v vašem telesu?
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, je procesirano meso uvrstila v isto skupino dokazane povezave s tveganjem kot nekatere druge dobro raziskane dejavnike – pri čemer gre za moč znanstvenih dokazov o povezavi, ne pa nujno za enako stopnjo tveganja, kar nazorno pojasnjuje uradna pojasnilna stran WHO in povzetek Harvard T.H. Chan School of Public Health. Podrobnejšo slovensko razlago te klasifikacije najdete tudi v članku Salama vsak dan? Kar SZO uvršča ob bok tobaku, tiho leži v vaši hladilnici.
Kaj namesto tega? Da se pri izogibanju procesiranemu mesu ni treba kar naenkrat spreobrniti v vegetarijanca ali vegetarijanko, dokazuje preprosta zamenjava: več svežega piščančjega, purjega mesa, tune ali lososa. Za splošen pregled, katera živila je po štiridesetem letu smiselno omejiti, si lahko ogledate tudi Zdravje: 5 živil, ki krajšajo življenje.
Nobeno od teh šestih živil ni treba iz prehrane izločiti čez noč – po nekaterih ugotovitvah strokovnjakov je pri prehranskih navadah največ mogoče doseči z zmernostjo in postopnimi zamenjavami, ne z drastičnimi prepovedmi. Če pri sebi opažate podobne znake, kot jih je opisala naša znanka – nihanja energije, utrujenost, spremembe počutja – je vsekakor smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom ali nutricionistom, ki lahko prehranske nasvete prilagodi vašemu zdravstvenemu stanju.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:





