Rastlina z naših krajev, ki nikoli ne uvene – in jo industrija prodaja po ceni zlata

Če ste kdaj pomislili, zakaj super-živila s čudežnimi lastnostmi rastejo samo v oddaljenih krajih, potem še niste slišali za laški smilj. A preden pobližje spoznamo to nenavadno rastlino, ki pri nas raste kot plevel, začnimo zgodbo na začetku.

Pred nekaj desetletji je francoski zdravnik in aromaterapist Daiel Penoel v francoskem delu Alp med dopustom nabiral gorske rože. To je počel za hobi. Nekega dne ga je napadel potepuški pes in ga močno ugriznil v nogo. Ker je bilo že pozno, do vasi, kjer bi lahko poklical pomoč, pa je bilo predaleč, je uporabil vzorec eteričnega olja, ki ga je nekaj dni pred tem dobil od okoliških kmetov. Vsi so mu zatrjevali, da je to učinkovito zdravilo za vse bolezni, in to je bila priložnost, da govorice preizkusi.



Naslednje jutro ga je čakal čudež.

Čeprav so bile rane od ugriza precej globoke (kot zdravnik je to verodostojno ocenil), Penoel pa pri roki ni imel nobenega razkužila, je bilo presenečenje toliko večje. Po samo nekaj urah, ko je na rano nakapljal malo skrivnostnega olja, ni bilo opaziti niti trohice sledu ugriza. Če sam ne bi bil zdravnik, tej zgodbi ne bi verjel.

Hitro je ugotovil, da je olje iz vzorčne stekleničke olje laškega smilja. Smilj je namreč zelo aromatična rastlina, ki nikoli ne oveni, njeni zlato rumeni cvetovi nikdar ne odpadejo in se prej posušijo, čeprav rastlina živi še naprej. praktično je nesmrtna. Pri nas sta najbolj poznana laški in pešnični smilj. Rasteta na kamnitem Krasu od Korzike do Korčule. Po vonju spominjata na indijski kari, pogosto pa se uporabljata tudi kot okrasna rastlina na grobovih.

Glavno presenečenje pa je Penoela še čakalo. Ko je naredil kemijsko analizo olja iz smilja, ni mogel verjeti svojim očem. Takšne kombinacije izredno redkih in učinkovitih sestavin v vsej svoji karieri še ni videl. Čeprav je od neljubega dogodka v Alpah minilo že skoraj pol stoletja, pa zdravilne učinke smilja ves čas preučuje farmacevtska in kozmetična industrija. Glavne sestavine eteričnega olja laškega smilja so nerol, pinen, evgenol in linalool.

V ljudski medicini so ga uporabljali za pomirjanje kašlja in lažje izkašljavanje. Učinkuje proti vnetju žolčnika in odpira žolčne poti. Deluje na vse žleze prebavnega trakta, še posebej na trebušno slinavko. Pri zunanji uporabi pomaga pri zdravljenju psoriaze, ekcemov, opeklin, ozeblin in oteklin, ki so posledica slabe prekrvavitve. V sodobni medicini ga uporabljajo pri zdravljenju kožnih težav, motnjah vegetativnega živčevja, pri astmi, prehladih. Ker pospešuje obnavljanje kože in jo vlaži in dela elastično, je skoraj čudežno zdravilo proti gubam. Z njim odstranjujejo strije in brazgotine. Nikakor pa ne smemo pregledati metabolite, ki jih je v smilju neverjetno veliko in igrajo ključno vlogo pri fotosintezi, dihanju, rasti in razvoju ...

Uradna medicina je prav tako potrdila, da smilj preprečuje nastajanje krvnih strdkov - zunanjih in notranjih, pri čemer na primer kostni hematom skoraj vedno spremljajo tudi hematomi v okoliškem tkivu. Hematomi so pogosti tudi v lobanji in so posledica poškodb glave, s pritiskom na možgane pa lahko povzročijo nezavest in celo ohromelost.

Cena olja iz smilja se zdi neverjetna: 1,800 evrov za liter! A stvar vendarle ni tako preprosta, ker bi drugače že davno imeli po naših vrtovih posajene samo rastlinice z drobnimi rumenimi cvetovi, ki dišijo po kariju. Cvetovi smilja namreč vsebujejo izredno malo eteričnih olj. Za liter je namreč potrebna več kot ena tona cvetov. Si lahko zamislite, kakšna količina je to?!

K sreči pa je mogoče smilj uporabiti tudi kot čaj. Učinkovitost je nekoliko manjša, vendar pa je uporaba preprostejša in predvsem cenejša.

Če vas bo sedaj kdo vprašal, kakšna čudežna rastlina raste v naših krajih, mu lahko mirno poveste za smilj. V ZDA olju iz smilja pravijo tudi "immortal", pomeni pa nesmrten. Točno tako, kot je rastlina sama - nikoli ne uvene in niti zob časa ji ne pride do živega.

O smilju bomo zagotovo še veliko slišali.

Če bi radi o smilju izvedeli več (ali pa bi si ga radi posadili v svoji kuhinjski gredici), ga lahko iščete tudi pod latinskim imenom Helichrysum italicum.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.