Nobelovec, ki trdi, da sta za raka na črevesju krivi govedina in mleko – in ima za to dokaze

Ideja, da je za rakasta obolenja kriv virus, ni nova. Pravzaprav gre za revolucionaren zasuk pri iskanju zdravil, ki ga je po naključju odkrila 8-letna deklica iz Manchestra. Priznan britanski raziskovalec in profesor Michael Lisanti je pripovedoval, kako je ob neki večerji družini pripovedoval s čim se ukvarja in, da je iskanje zdravila proti raku misija nemogoče, ko ga je hčerka Camilla vprašala, zakaj raka ne zdravi podobno kot gripe in prehlada, torej z antibiotiki? Otroška logika se je sprva zdela naivna, raziskave pa so pokazale, da temu ni tako. Celo več! Med boljše uničevalce rakastih celic spadajo virusi gripe. Virus proti virusu?

Ko je Lisanti po navodilih svoje hčere vendarle preizkusil, kako antibiotiki vplivajo na raka, je bil presenečen. Antibiotiki so neverjetno hitro uničili rakaste celice in mediji, zlasti tračarski, so pred dobrim letom na veliko pisali o "odkritju" mlade Camille. K sreči pa se zgodba tu ni ustavila, pač pa se je svet spomnil na delo znanega nemškega viruloga.



Da je lahko za najhujše tegobe človeštva kriv virus, že več desetletij opozarja tudi znameniti nemški virulog in zdravnik dr. Harald zur Hausen, ki je leta 2008 za svoje raziskave prejel Nobelovo nagrado za medicino. Že leta 1970 je namreč objavil hipotezo, da je za raka na črevesju in materičnem vratu kriv humani papilomski virus (HPV) in po njegovih načrtih so leta 2006 izdelali izredno učinkovito cepivo.

Ideja o raku, kot virusu, ima vse več privržencev, rezultati pa so neverjetno uspešni. Vrsta raziskav potrjuje, da rdeče meso (goveje, telečje, konjsko, ovčje, svinjsko) povečuje tveganje za nastanek kolorektalnega raka. Dr. Hauzen dodaja, da ima podoben vpliv tudi mleko. Potrditev te teze je razmeroma preprosta. V Mongoliji in Indiji, kjer iz verskih razlogov ne jedo govejega mesa, je raka na debelem črevesju zanemarljivo malo. Hauzen je med preiskovanjem vzorcev kravje krvi in mleka celo odkril elemente DNK, ki bi lahko pripadali danes še neznanemu virusu, ki bi lahko bil krivec za nastanek raka. Če že ne povzročitelj, pa vsaj spodbujevalec.

Če k temu dodamo še vsak kurkumo in cimet, ki sta zlasti v Indiji pogosto v uporabi, potem nam je hitro jasno zakaj je v Indiji tako malo raka.

Več o dr. Haraldu zur Hausenu si lahko ogledate v spodnjem kratkem videu, vsi pa lahko upamo, da bo njegova ideja čimprej obrodila sadove in bo medicina iznašla cepivo proti najhujšim boleznim. Do takrat pa bodite previdni z rdečim mesom, mlekom in mlečnimi izdelki.



Še to ... Ko je dr. Hausen dobil Nobelovo nagrado, je dobil mnogo čestitk iz celega sveta. Šele, ko je bila v tračarski reviji objavljena vestička o ideji 8-letnice, da bi raka zdravili z antibiotiki, pa se je svet zganil. Po zaslugi te nepomembne zgodbe so kot gobe po dežju po svetu vzniknili laboratoriji, ki dobesedno tekmujejo, komu bo prvemu uspelo odkriti škodljiv virus.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.