Pozabite na riž: žito, ki so ga jedli že pred 10.000 leti, je danes skrivno orožje zdravih jedcev

Če želite jesti zdravo, ni dovolj, da krompir zamenjate z rižem. Bodite še bolj smeli! Riž zamenjajte z bolj zdravo alternativo - ječmenom.

Človek je začel gojiti riž pred 5000 leti, v naše kraje pa ga je prinesel Aleksander Veliki v 8. stoletju, ko se je vračal iz svojih osvajalskih pohodov po Siriji in severni Afriki. Riž je za pšenico druga najbolj razširjena žitarica na svetu in predstavlja osnovo vsakodnevne prehrane več kot polovici človeštva. 100 gramov vsebuje 360 kalorij, ima 6,7 gramov beljakovin, 12,6 gramov vode in kar 79,5 gramov ogljikovih hidratov. Od vitaminov velja omeniti pantotensko kislino, tiamin, niacin, vitamin B6, riboflavin, mangan, selen, fosfor, cink, magnezij in železo. Dodati je še potrebno, da ima neoluščen riž v primerjavi z belim rižem 3,5-krat več magnezija, 4-krat več vitamina B1 in vlaknin ter 5.krat več nikotinske kisline. V riževih lupinah je veliko vitamina E in celoten kompleks vitamina B. A kljub vsemu riž ne vsebuje vseh telesu potrebnih aminokislin, zato ga je potrebno kombinirati še z drugimi živili.



Kaj pa ječmen?

Ječmen je k nam prav tako prišel iz Azije vendar že pred 10.000 leti. To je ena redkih stvari, ki so jih španski pomorščaki v 16. stoletju prinesli v Severno in Južno Ameriko. 100 gramov ječmena vsebuje približno enkrat več beljakovin, kot riž. Glikemični indeks ječmena je 40, riža pa 90. Po količini kalorij sta obe živili precej izenačeni, vendar pa ima ječmen bistveno več vlaknin (69 % potrebne dnevne količine). Med hranljivimi snovmi je vredno izpostaviti mangan (95 % potrebne dnevne količine), selen (68 % potrebne dnevne količine), tiamin (57 %), magnezij (36 %) ...


Danes se večinoma ječmen uporablja v proizvodnji piva in viskija, med tem, ko je v vsakodnevni prehrani po krivici zapostavljen. Poleg bogate hranljive sestave zelo učinkovito zmanjšuje holesterol v krvi, kar ne počne nobena druga žitarica. Pospešuje prebavo, uravnava stanje črevesnih mikroorganizmov, sluz, ki nastane med kuhanjem, pa je izredno učinkovita pri preprečevanju bolezni grla in želodca.

Ječmen je bil nekoč pogosteje na naših mizah, sodoben človek pa počasi izgublja stik s tradicionalno hrano (morda tudi zato, ker se ječmen kuha 90 minut). Najbolj poznana jed iz ječmena je ričet, čeprav lahko iz njega naredimo tudi sladice, priloge in vrsto samostojnih jedi.

Naslednjič, ko boste razmišljali, da bi za kosilo pripravili riž ali kako drugo jed iz njega, se spomnite na ječmen, ki je veliko bolj hranljiv in manj redilen.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.