
Napihnjenost, bolečina v trebuhu, krči, zgaga, vetrovi ... Vse to je po nekaterih ugotovitvah pogosto posledica hrane, ki je naš prebavni trakt ne zmore v celoti razgraditi. Dobra novica je, da je rešitev pri marsikom presenetljivo preprosta - in se skriva že na vrtu, v hladilniku ali v skodelici dišečega čaja.
Prijateljica, ki je leta živela z napihnjenim trebuhom
Pred časom mi je prijateljica zaupala, da jo je po vsakem kosilu mučil enak občutek - trebuh se ji je napihnil, kot bi pojedla balon, hlače so postale tesne, razpoloženje pa je padlo v tla. "Nisem več vedela, ali sem sploh lačna, ali se samo bojim, kaj bo z menoj po obroku," je rekla. Šele ko je začela uvajati majhne spremembe - skodelico kamiličnega čaja po kosilu, žličko kefirja zjutraj in nekaj svežih listov rukole k solati - je po dobrih dveh tednih opazila, da se trebuh ne napenja več tako pogosto. "Ni šlo za čudežno rešitev čez noč, ampak za vrsto malih korakov, ki so se sčasoma sešteli," pravi danes.
Vetrovi po nekaterih ugotovitvah nastanejo, ko naš prebavni trakt ne zmore v celoti prebaviti vse zaužite hrane. Podobno velja za zgago, trebušne krče in druge nadloge, ki nas znajo presenetiti ravno takrat, ko si tega najmanj želimo. Z nekaj preprostimi triki, ki jih uporabljajo generacije pred nami, pa se je teh težav po mnenju nekaterih mogoče vsaj deloma znebiti.
Rukola je zelenjava rahlo grenkega okusa, ki naj bi v želodcu po nekaterih virih preprečevala nastanek neprijetnih plinov. Med zelenjavo iz vrta velja za eno največjih zaveznic pri preprečevanju vetrov. Poleg tega naj bi delovala kot blag diuretik (pospešuje odvajanje odvečne tekočine), spodbuja nastajanje želodčne kisline in tako pomaga pri prebavi.
Posebnost rukole so tudi naravni nitrati, ki jih telo pretvarja v dušikov oksid - snov, pomembno za pretok krvi po prebavnem traktu in drugih organih. Po podatkih strokovnih virov o prehranski vrednosti zelenjave ima sveža rukola med listnato zelenjavo eno najvišjih vsebnosti teh koristnih spojin. Če iščete še druge ideje, kako rukolo uvrstiti na jedilnik, si lahko ogledate prispevek 7 alkalnih jedi, za vsak dan v tednu, kjer rukola zaseda posebno mesto med priporočenimi živili.
Oba tropska sadeža naj bi po ljudskem izročilu in nekaterih raziskavah pomagala pri razgradnji maščob, hkrati pa naj bi pospeševala prebavo. Poleg tega naj bi zmanjševala občutek napihnjenosti v telesu, za nameček pa sta bogata še z vlakninami in vitamini.
Skrivnost ananasa se skriva v encimu bromelain, ki ga najdemo predvsem v svežem sadežu in pecljih rastline. Po ugotovitvah preglednega znanstvenega članka, objavljenega v reviji na portalu PMC ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), naj bi bromelain s svojo encimsko aktivnostjo in protivnetnim delovanjem pripomogel k lažji razgradnji beljakovin, boljši absorpciji hranil in lajšanju prebavnega nelagodja. Podobno deluje papain v papaji, ki prav tako spada med prebavne encime. Več o tem, kako lahko ananas vključite v vsakdanjo prehrano, si lahko preberete v prispevku Po večerji le še čaj ali kos ananasa: razlog vas bo presenetil.
Fermentirani izdelki iz kravjega, kozjega ali ovčjega mleka naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogli k preprečevanju napihnjenosti in neprijetnih plinov. Kefir naj bi vseboval bistveno več živih bakterijskih kultur kot navadni jogurt, zato ga marsikateri prehranski strokovnjak uvršča med najbolj koristna fermentirana živila za zdravje črevesja.
Te bakterije in kvasovke pomagajo razgrajevati laktozo, mlečni sladkor, ki marsikomu povzroča prav tiste težave, o katerih govorimo - napihnjenost, krče in vetrove. Po podatkih znanstveno podprtega vira o prehrani in mikrobiomu naj bi fermentacija med pripravo kefirja zmanjšala vsebnost laktoze v mleku tudi do tretjine, kar olajša prebavo še posebej tistim, ki imajo z laktozo običajno težave. Če vas zanima, kdaj je pitje kefirja najbolj priporočljivo, si oglejte prispevek Je pitje kefirja ponoči res priporočljivo?, kjer najdete tudi nekaj koristnih nasvetov o času uživanja. Tisti, ki kefir šele spoznavate, pa boste morda zanimivo prebrali tudi prispevek Ali jogurt res dela čudeže in ali vam lahko tudi škodi?, kjer pojasnjujemo razliko med fermentiranimi mlečnimi izdelki.
Poper, janež, kumina, rožmarin, koriander, bazilika ... To so samo nekatere izmed začimb, ki naj bi po izročilu in posameznih raziskavah pripomogle k lajšanju težav s prebavo. Tovrstne začimbe in zelišča v prehranski stroki pogosto imenujemo "karminativne", kar pomeni, da naj bi pomagale telesu lažje sproščati ujete pline iz prebavnega trakta.
Kumina je morda eno najbolj podcenjenih zelišč pri nas, čeprav se uporablja že stoletja. Po podatkih prispevka Dodatek k čaju, ki preseneča naj bi redno uživanje kumine lajšalo prebavne motnje in zmanjšalo napihnjenost. Tudi rožmarin ima dolgo tradicijo uporabe pri prebavnih težavah - po pregledu znanstvene literature, objavljenem v reviji Future Science OA, naj bi rožmarinovo eterično olje spodbujalo delovanje prebavnega sistema in deluje tudi kot antioksidant. Koriander in janež pa sta zaradi svojih eteričnih olj med najpogosteje omenjenimi zelišči v ljudski medicini za lajšanje napenjanja in krčev.
Kamilice naj bi po izročilu in nekaterih raziskavah pomirjale želodec in umirjale prebavo. Priporočljivo je po vsakem obroku spiti skodelico čaja, kar po mnenju mnogih prehranskih svetovalcev pripomore k lažjemu počutju po jedi.
Učinek kamilice gre pripisati predvsem snovi imenovani apigenin, ki naj bi pomagala sproščati gladke mišice v prebavnem traktu in s tem lajšala krče ter napenjanje. V manjši klinični raziskavi, objavljeni v reviji Pharmacognosy Magazine, so udeleženci s sindromom razdražljivega črevesja po štirih tednih rednega uživanja kamiličnega izvlečka poročali o zmanjšani napihnjenosti in bolečinah v trebuhu. Kamilica naj bi po podatkih iste raziskave delovala blago antispazmodično, kar pomeni, da pripomore k sproščanju napetih mišic v črevesju. Če vas zanimajo še druge kombinacije s kamiličnim čajem, si oglejte prispevek Poznate napitek dobre volje?, kjer kamilico združimo še z drugimi sestavinami za večerni počitek.
Občasna napihnjenost in vetrovi so po nekaterih ugotovitvah povsem normalen del prebave in jih lahko, vsaj deloma, omilimo z opisanimi živili in zelišči. Če pa se težave ponavljajo pogosto, so izrazito boleče, jih spremlja nenamerno hujšanje, kri v blatu ali dolgotrajne spremembe v prebavi, je priporočljivo poiskati nasvet zdravnika ali gastroenterologa, ki bo ugotovil natančen vzrok.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:




