
Kdaj ste nazadnje opazili grmičje ob robu gozda ali poti, ki spomladi posije v rumeno – še preden se prebudi katerokoli drugo drevo? To je dren. Tiha, skromna rastlina, ki so jo naši predniki poznali kot eno izmed najpomembnejših v svojem zeliščnem arzenalu, danes pa jo večina nas spregleda ali zamenja s forzicijo.
Ena naših bralk nam je zaupala zanimivo zgodbo: njena teta iz Zasavja je vsako jesen nabirala drenove plodove in iz njih kuhala marmelado ter posušene liste shranjeval za čaj. Ko so se otroci prehladili ali imeli bolečine v trebuhu, je bil drenov čaj prva obramba – in redko je bilo treba po zdravnika. Šele pred kratkim, ko se je bralka sama začela zanimati za zdravilne rastline, je ugotovila, da za teto niso bile to le babičine vraže, ampak trdno preverjena ljudska modrost.
Ste se kdaj vprašali, od kod ta rek? Večina misli, da gre za omembo zdravilnih učinkov rastline – a resnica je drugačna in še bolj zanimiva. Iz drenovega lesa so nekoč izdelovali kolesa in predmete, ki morajo vzdržati velike obremenitve, zato se je prijela ta primerjava trdnosti in vzdržljivosti. Šele v vseh teh letih se je pokazalo, da je dren tudi izjemno učinkovita rastlina za podporo zdravju.
Ko govorimo o drenu, govorimo o rumenem drenu (Cornus mas), ki ga nekateri zamenjujejo s forzicijo. Rumeni dren ima rumene cvetove in bo, glede na vreme, med prvimi napovedal pomlad – zato si zapomnite, kje cvetijo drenova drevesa. V začetku jeseni lahko naberete liste, lubje in temno rdeče plodove drnulje, ki jih je ljudska medicina poznala in cenila že tisočletja.
Dren vsebuje veliko organskih kislin, sluzi, vitaminov A, B1, B2, C in E ter železo. Čaj iz drenovih listov in posušenih plodov poživlja, pomaga pri umirjanju notranjih vnetij ter podpira telo pri boju proti driski in mrzlici. Drenovo mazilo pa se tradicionalno uporablja za lajšanje bolečin v sklepih, pospeševanje celjenja ran in preprečevanje gnojenja, pomaga pri krvavečih dlesnih, bolečinah v venah na nogah, blagodejno deluje na sluznico v nosu in grlu ter je učinkovito pri vnetjih oči in ušes.
To ni le ljudska modrost – sodobna znanost jo potrjuje. Raziskava, objavljena v reviji Journal of Functional Foods (ScienceDirect), je pokazala, da izvleček plodov drena (Cornus mas) izkazuje močno antioksidativno in protivnetno delovanje ter zavira vnetne citokine v telesu. Obsežen pregled v reviji European Food Research and Technology (Springer) pa ugotavlja, da so plodovi drena bogati z antocianini, iridoidi in fenolnimi kislinami, ki prispevajo k antiaterogenim, protivnetnim in nevroprotektivnim učinkom. Skratka: dren ni le folklora, ampak resno preučevana naravna surovina z visoko vsebnostjo bioaktivnih snovi.
Zanimivo je tudi, da raziskava, objavljena v PubMed Central, ugotavlja, da vsebnost vitamina C v drenovih plodovih znaša od 610 do 1.344 mg na kilogram – kar je izjemno visoka vrednost. Za primerjavo: za normalno delovanje imunskega sistema je dnevno priporočen vnos vitamina C pri odraslem le 80 mg. Več o pomenu vitaminov in antioksidantov za naše zdravje si preberite tudi v članku Ugotovite, katera hranila vam primanjkujejo in kako to vpliva na vaše zdravje na Vemkajjem.si.
Dren pa ni le zdravilo – je tudi odlična kulinarična sestavina. Iz njega lahko naredite marmelado (zaradi kiselkastega in trpkega okusa je posebno dobra za peciva in palačinke), kompot ali sadni sok. V Italiji in Franciji iz drena delajo vino in žele, nedozorele plodove pa hranijo v slani vodi podobno kot oljke. V Nemčiji dren kuhajo v sladkorju in kisu ter ga dodajajo kot začimbo jedem iz testa in krompirja. V Rusiji iz njega pripravljajo juhe in ga uporabljajo kot začimbo k mesnim in ribjim jedem.
Domača marmelada iz drena je odlična ideja za predelavo jesenske bere – in kot opozarjajo na Vemkajjem.si v članku 4 stvari, ki jih lahko naredite z gnilim sadjem, so domače marmelade brez konzervansov in umetnih dodatkov neprimerljivo boljše od industrijskih.
Dren ima enake pozitivne lastnosti tudi pri živalih! Tradicionalni zeliščarji so ga z dobrim uspehom vključevali v prehrano domačih živali, zlasti pri prebavnih težavah in oslabljeni odpornosti. To ni presenetljivo, saj raziskava, objavljena v reviji Aquaculture, ugotavlja, da dodatek izvlečka drena v prehrano rib statistično izboljša njihovo rast, odpornost in antioksidativno zaščito – kar kaže, da bioaktivne snovi drena učinkujejo pri najrazličnejših živalskih vrstah.
V starih časih je bil dren simbol slovenstva, ker je trdoživ, nezahteven in odporen na vse škodljivce – hkrati pa simbol dolgoživosti. To drevo oziroma mogočen grm, ki lahko zraste tudi do 5 metrov v višino, lahko dočaka starost sto let in več. V času samostojne Slovenije smo dren zamenjali z lipovim listom. Glede na njegovo hranilno vrednost, vsestransko kulinarično uporabnost in bogato tradicijo pa bi smeli reči, da smo ga po krivici izgnali iz naših domov in vrtov.
Dren ni edina domača zdravilna rastlina, ki jo preveč pogosto prezremo. Na Vemkajjem.si preberite tudi o Glogu – najmočnejšem orožju ljudskih zdravilcev in o skoraj pozabljeni rastlini, ki je najbolj zdrava med vso zelenjavo.
Naslednjič, ko se sprehodite ob robu gozda ali travnika, bodite pozorni na rumene cvetove spomladi in temno rdeče plodove v zgodnji jeseni. Dren je pogosto povsem dosegljiv – zastonj in ob vaši poti. Jesenske plodove posušite za čaj, iz svežih naredite marmelado ali kompot, lubje in liste pa shranite za čaj. Narava je pogosto bolj radodarna, kot si mislimo – znati jo je treba le opaziti.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
