Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Beli, rjavi, trsni ali kokosov: kateri sladkor je res boljši za vas?
Datum: 22.11.2024 - Rubrika: Zanimivosti

Beli, rjavi, trsni ali kokosov: kateri sladkor je res boljši za vas?

Avtor:
Zvone štor, urednik

Večina razlik med vrstami sladkorja je le marketinški mit – ključno ni, kateri izberete, ampak koliko ga pojeste.


Ali je boljši sladkor iz sladkorne pese, ali trsa? Bel, ali rjav? Rafiniran, ali ne? Umeten, ali naraven? Alternativen, ali alkoholen? Sladkorjev je preprosto preveč, da bi vedeli, kateri je v resnici tisti "manjše zlo" – in odgovor je pogosto presenetljiv: skoraj noben ni boljši od drugega.

V zadnjem pol stoletja je poraba vseh vrst sladkorja tako narasla, da je niti v najbolj optimistične večkratnike ne spravimo več. Sladkor je postal tako razširjen, da praktično ni več živila, ki ga ne bi vsaj v sledovih vseboval. Poleg tega se o njem širijo različne zgodbe, znanstveniki si izmenjujejo nasprotujoče si dokaze, proizvajalci pa vsakič znova uspejo prepričati potrošnike, da imajo prav prav oni.

Poznamo nekoga, ki je leta verjel, da je s tem, ko je v kavi zamenjal beli sladkor za rjavega, naredil veliko korak k bolj zdravemu življenju. Ko je nekega dne natančno prebral hranilno deklaracijo na obeh vrečkah, je bil presenečen – razlike med njima je bilo komaj za vzdih. Ta majhna, a zgovorna izkušnja lepo pove, kako globoko so v nas zasidrani miti o "boljšem" sladkorju.

Kako dobro poznate sladkor?

O prednostih belega sladkorja pred rjavim smo podrobneje pisali v prispevku Je rjavi sladkor res bolj zdrav od belega?, kjer smo razkrili, zakaj je razlika med njima predvsem marketinška, ne pa hranilna. O tem, kako lahko prekomerno uživanje sladkarij vpliva na razpoloženje in vedenje pri otrocih, pa si lahko preberete v prispevku Ne prepovedujte sladkarij, določite, kdaj jih lahko jeste. Sicer pa se sladkorji med sabo precej razlikujejo – predvsem po videzu, ceni in stopnji predelave, manj pa po dejanskem vplivu na telo.

  • 1. Rafiniran sladkor: Je popolnoma topen v vodi in vsebuje 99,9 % saharoze. Običajno je narejen iz sladkorne pese, ali trsa. Po okusu sta različna, trsni je dražji in bolj eksotičen, po kemijski sestavi pa med njima praktično ni razlike.
  • 2. Kristalni sladkor: Tudi v vroči skodelici čaja se počasi topi, zato je primeren prav za pitje vročih napitkov. Če imate težave z zobno sklenino, na tak sladkor raje pozabite, saj lahko v ustih povzroči več škode kot drobnejše oblike sladkorja.
  • 3. Demerara sladkor: Gre za manj obdelan trsni sladkor, ki vsebuje nekoliko več melase, torej tudi nekoliko več naravnih nečistoč. Priljubljen je predvsem v Južni Ameriki, pa ne zaradi posebne hranilne vrednosti, pač pa zaradi tradicionalnega, manj rafiniranega načina pridelave.
  • 4. Sladkor v prahu: To je najbolj rafinirana oblika sladkorja iz sladkorne pese in gre v bistvu za čisto obliko saharoze. Najpogosteje se uporablja za slaščice in njihovo dekoracijo.
  • 5. Rjavi čajni sladkor: Kako dejansko pridelujejo rjavi sladkor, si lahko preberete v prispevku Je rjavi sladkor res bolj zdrav od belega?. Da bi dobili pravi rjavi sladkor, morate biti zelo previdni pri branju deklaracij, saj se pogosto pod tem imenom prodaja navadna sladkorna pesa, le obarvana s karamelo.
  • 6. Muskovado sladkor: Je temno rjave barve, izrazitega okusa in se dobro poda h kavi, ali čaju. V njem so ohranjeni nekateri minerali iz sladkornega trsa, vendar so njihove količine tako majhne, da po nekaterih ugotovitvah strokovnjakov ne predstavljajo bistvene prednosti pred rafiniranim belim sladkorjem.
  • 7. Alkoholni sladkor: Alkoholni sladkorji, ali polioli, so vrsta manj kaloričnih sladil z manj ogljikovimi hidrati in ne spadajo ne med klasične sladkorje, ne med alkohol v užitnem pomenu besede. Najdemo jih v izdelkih z oznako "brez sladkorja". Pozorni bodite na stopnjo sladkosti – cenejši izdelki so namreč pogosto manj sladki. Medtem ko za sadni in trsni sladkor obstaja precej dokazov o morebitnih negativnih učinkih ob prekomernem uživanju, pri alkoholnih sladkorjih takšnih dokazov za zdaj ni veliko.

Koliko sladkorja je še varno?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da prosti (dodani) sladkorji pri odraslih ne predstavljajo več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa, za dodatne koristi za zdravje pa svetuje, da bi bilo dobro ostati pod 5 %. Pri povprečno aktivnem odraslem to pomeni približno 25 gramov sladkorja na dan, kar ustreza okoli šestim čajnim žličkam. Slovenski strokovnjaki z Inštituta za nutricionistiko so v nacionalni raziskavi ugotovili, da je delež ljudi, ki to mejo presegajo, precej visok – najbolj izpostavljeni so prav mladostniki.

Pomembno je razumeti, da se ta priporočila nanašajo predvsem na dodane sladkorje – torej tiste, ki jih hrani dodamo sami ali jih dodajo proizvajalci – ne pa na sladkorje, ki so naravno prisotni v sadju, zelenjavi ali mleku. Po nekaterih ugotovitvah raziskovalcev se prav v teh "skritih" virih, kot so sladke pijače, sladice in predelana živila, skriva največji delež sladkorja, ki ga zaužijemo nevede.

Zaključek

Kot vidite, izbira med belim, rjavim, trsnim ali pesnim sladkorjem v resnici ne predstavlja zdravstvene odločitve, pač pa predvsem vprašanje okusa in cene. Ne glede na to, kateri sladkor izberete, velja zlato pravilo zmernosti – in morda je prav to, ne barva sladkorja, tista odločitev, ki bo dolgoročno najbolj vplivala na vaše počutje. Pri morebitnih zdravstvenih vprašanjih, povezanih z uživanjem sladkorja, se vedno posvetujte z zdravnikom ali nutricionistom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

Zvone Štor
O AVTORJU:
Zvone Štor se drži načela, da zanj nihče ne bo umrl, zato že desetletija ne je mesa. Osebno verjame, da vsak izbere način prehranjevanja, ki mu odgovarja, prihodnost pa vidi v personalizirani medicini. Je tudi avtor aplikacija Prehransko oko.

Kot sam večkrat izpostavi, pogled na vse se mu je spremenil potem, ko je jeseni 2020 preživel težko obliko kovida in se po dveh mesecih na respiratorju ponovno učil hoditi in držati žlico v roki. Od takrat naprej je popolnoma spremenil svoj pogled na hrano ... Prepričan je, da ni problem, da se kdaj pregrešimo, pomembno je, da se tega zavedamo in to popravimo. Najhuje je, ko se težave kopičijo dlje časa in nič ne ukrenemo ...

Več o avtorju ...


Alkoholni sladkor
Rafiniran sladkor
Rjavi sladkor
Sladkorna pesa
Vrste sladkorja






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Banane in kalij: mit, ki ga je čas razgraditi
Dobro je vedeti
Banane in kalij: mit, ki ga je čas razgraditi
6 živil, ki jih po 40. letu ne bi smeli jesti - eno vsakodnevno skriva nepričakovano past
Dobro je vedeti
6 živil, ki jih po 40. letu ne bi smeli jesti - eno vsakodnevno skriva nepričakovano past
Kako 2 tedna brez kruha in testenin jetra spravita k pameti?
Dobro je vedeti
Kako 2 tedna brez kruha in testenin jetra spravita k pameti?
Kečap, majoneza, kisla smetana: kaj se resnično skriva v teh priljubljenih dodatkih?
Dobro je vedeti
Kečap, majoneza, kisla smetana: kaj se resnično skriva v teh priljubljenih dodatkih?
Ko telo po piknikih prosi za premor: pomirjujoč napitek iz limone, grenivke in peteršilja
Zdravje, lepota
Ko telo po piknikih prosi za premor: pomirjujoč napitek iz limone, grenivke in peteršilja
Ko ajurveda reče: narobe piješ! ... 10 nasvetov, starih 5000 let, ki spremenijo vaš odnos do vode
Dobro je vedeti
Ko ajurveda reče: narobe piješ! ... 10 nasvetov, starih 5000 let, ki spremenijo vaš odnos do vode
Vitamin D in rak: japonska študija razkrila, da nas sonce morda varuje bolje, kot smo mislili
Dobro je vedeti
Vitamin D in rak: japonska študija razkrila, da nas sonce morda varuje bolje, kot smo mislili
Ko vroče sonce priganja k mizi: zakaj je zelena solata najboljša poletna dieta?
Dobro je vedeti
Ko vroče sonce priganja k mizi: zakaj je zelena solata najboljša poletna dieta?
En strok česna zjutraj na tešče: preprosta navada, za katero veda odkriva vse več razlogov
Dobro je vedeti
En strok česna zjutraj na tešče: preprosta navada, za katero veda odkriva vse več razlogov
Zakaj je vaše črevesje morda lačno prav te aminokisline?
Črevesje pod stresom?
Zakaj je vaše črevesje morda lačno prav te aminokisline?
Ko telo reče ne: kako prepoznati vročinsko kap, preden vas preseneti
Dobro je vedeti
Ko telo reče ne: kako prepoznati vročinsko kap, preden vas preseneti
Živila, ki nasitijo in ne redijo: je kaj od tega že na vašem krožniku?
Dobro je vedeti
Živila, ki nasitijo in ne redijo: je kaj od tega že na vašem krožniku?
Zdravo, a redilno: živila, ki sabotirajo vašo dieto
Zdravje, lepota
Zdravo, a redilno: živila, ki sabotirajo vašo dieto
Lubenica + ingver: duo, ki razstruplja, blaži vnetja in razvaja brbončice hkrati
Zdravje, lepota
Lubenica + ingver: duo, ki razstruplja, blaži vnetja in razvaja brbončice hkrati
Hrana, ki jo ješ in hujšaš? Mit o negativnih kalorijah in zakaj je ta zelenjava vseeno zlata vredna
Dobro je vedeti
Hrana, ki jo ješ in hujšaš? Mit o negativnih kalorijah in zakaj je ta zelenjava vseeno zlata vredna
Začimba z vrta, ki po vsebnosti železa prekaša svinjski zrezek, in jo najverjetneje že imate doma
Zdravje, lepota
Začimba z vrta, ki po vsebnosti železa prekaša svinjski zrezek, in jo najverjetneje že imate doma
Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico
Zdravje, lepota
Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico
Ocvrti piščanec za večerjo? Znanstveniki so 24 let opazovali 107.000 žensk in ugotovili, kaj ocvrta hrana res naredi z vašim srcem
Dobro je vedeti
Ocvrti piščanec za večerjo? Znanstveniki so 24 let opazovali 107.000 žensk in ugotovili, kaj ocvrta hrana res naredi z vašim srcem
Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica
Zanimivosti
Zakaj kuhani peteršilj morda naredi več za svež dih kot vaša ustna vodica
Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje?
Dobro je vedeti
Olivno olje pri cvrtju: mit ali rešilna bilka za zdravje?




Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor