
“Več jej – in hujšaj.” Sliši se kot šala, a prav to je bistvo metode, ki jo je razvila Dr. Janine Higgins iz Univerze v Coloradu. Namesto stradanja ali štetja vsake kalorije se metoda osredotoča na izbiro živil, ki telo prisilijo, da porabi več energije za prebavo, kot je iz njih dejansko dobi. To pomeni: več sitosti, manj napadov lakote in dolgoročno – manj kilogramov.
Nekdo, ki ga dobro poznam, je imel dolga leta težave z večernim prenajedanjem. Poskusil je vse mogoče diete, a vedno znova obupal. Ko je začel jesti več – a pametneje (več vlaknin, manj sladkorja) – je po treh mesecih izgubil skoraj 8 kilogramov. Brez stradanja, brez stresa. Sam je rekel: “Prvič v življenju nisem lačen – in hkrati hujšam.”
Dr. Higgins že več let raziskuje vpliv prehrane na telesno težo in presnovo. Njene ugotovitve temeljijo na znanosti o termičnem učinku hrane – to je energija, ki jo telo porabi za prebavo. Nekatera živila ta učinek močno povečajo. Prav ta živila so ključ njenega pristopa.
Ovsena kaša je ena izmed najbolj podcenjenih jedi za hujšanje. Napad lakote v jutranjih urah je predvsem posledica padca ravni sladkorja v krvi. Nesladkana kaša vam bo dala dovolj energije, vlaknine pa bodo ustvarile dolgotrajen občutek sitosti.
Če si želite popestriti zajtrk, si ga sladkajte z jagodičevjem. To ne bo le izboljšalo okusa, ampak tudi povečalo vnos antioksidantov. Več o tem, zakaj je zajtrk ključen za stabilno energijo čez dan, si lahko preberete na Vemkajjem.si – pomen zajtrka.
Fižol, leča in čičerika so prava skrivnost dolgotrajne sitosti. Vsebujejo kombinacijo vlaknin in beljakovin, kar pomeni, da se prebavljajo počasneje in stabilizirajo krvni sladkor.
Po raziskavah lahko redno uživanje stročnic zmanjša dnevni vnos kalorij tudi do 10 %. To je ogromno, če pomislimo, da ni potrebno nobeno odrekanje. Na Vemkajjem.si – vlaknine in zdravje boste našli več o tem, zakaj so vlaknine ključne za hujšanje.
Jajca so dolgo časa veljala za “problematična”, danes pa jih nutricionisti postavljajo med najboljša živila za zajtrk. Vsebujejo kakovostne beljakovine, ki povečajo občutek sitosti in zmanjšajo željo po prigrizkih.
Zanimivo je, da ljudje, ki zajtrkujejo jajca, pogosto zaužijejo manj kalorij čez dan. Podobno ugotavlja tudi Harvard School of Public Health.
Brokoli, špinača, bučke, ohrovt – vse to so živila, ki jih lahko jeste skoraj brez omejitev. Imajo zelo malo kalorij, a ogromno vlaknin, vitaminov in mineralov.
Prav ta živila imajo izjemno visok “volumen”, kar pomeni, da zapolnijo želodec, ne da bi obremenila kalorijski vnos. Če te zanima več o tem, kako zelenjava vpliva na telo, poglej Vemkajjem.si – zelenjava in zdravje.
Na prvi pogled se zdi, da oreščki niso primerni za hujšanje, saj vsebujejo veliko kalorij. A resnica je drugačna. Zaradi kombinacije zdravih maščob, vlaknin in beljakovin povzročijo dolgotrajen občutek sitosti.
Raziskave kažejo, da ljudje, ki redno uživajo oreščke, pogosto tehtajo manj kot tisti, ki jih ne. Ključno pa je – zmernost.
Bistvo Higginsove metode ni v tem, da bi jedli več količinsko, ampak pametneje. Gre za živila, ki:
To pomeni, da telo ni več v “paniki”, da bo ostalo brez energije, zato ne kopiči maščobnih zalog. Ravno nasprotno – začne jih porabljati.
Veliko nutricionistov danes zagovarja podoben pristop. Namesto restriktivnih diet poudarjajo kakovost hrane. Tudi sam menim, da je to edina dolgoročno vzdržna pot. Stradanje vedno vodi v povratni učinek – telo se “maščuje”.
Zanimivo je, da so podobne pristope uporabljali že pred desetletji, le da jih danes bolje razumemo skozi znanost. Dr. Higgins je s svojim delom samo potrdila nekaj, kar so mnogi intuitivno že slutili: telo potrebuje hrano – pravo hrano.
Če bi moral izpostaviti eno ključno misel, bi bila ta: ni pomembno, koliko jeste – pomembno je, kaj jeste.
Ko enkrat začnete izbirati živila, ki vas nasitijo in hkrati spodbujajo presnovo, se stvari začnejo spreminjati skoraj same od sebe. Brez ekstremov, brez stresa.
In morda je prav to največja skrivnost uspešnega hujšanja – ne gre za boj s telesom, ampak za sodelovanje z njim.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.
O AVTORJU:
