
Predstavljajte si dve vrsti molekul, ki tekmujeta za isti vhod v celico – in samo ena od njiju lahko zmaga. Zveni kot znanstvena fantastika, a gre za pojav, ki so ga raziskovalci opažali že desetletja: vitamin C in glukoza si delita presenetljivo podobno molekulsko obliko, zato oba v telesu tekmujeta za iste transportne mehanizme v celične membrane.
Ena od najinih bralk nam je pred časom povedala, da je po letih hitrega zajtrka – bela žemlja z marmelado, na hitro pred odhodom v službo – opazila, da je pozimi skoraj vsak mesec prehlajena, medtem ko so njeni sodelavci, ki so jedli bolj polnovredno, ostajali bolj odporni. Ko je zajtrk zamenjala za polnozrnati kruh z zelenjavo in si sadje privoščila ločeno od peciva, je po njenih besedah opazila, da je pozimi manj pogosto bolna. Gre seveda za osebno izkušnjo in ne za znanstveni dokaz, se je pa njena zgodba lepo ujela s tem, kar so pokazale nekatere raziskave.
Teorijo o tekmovanju med glukozo in vitaminom C za vstop v celice imenujemo glukozno-askorbatni antagonizem. Raziskovalci so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazali, da glukoza takoj in odvisno od količine zavira privzem vitamina C v celice, kasnejše študije pa so ugotovitev potrdile tudi na človeških tkivih – povečana koncentracija glukoze je zmanjšala privzem vitamina C v celicah tankega črevesa. Pri sladkorni bolezni je povezava še posebej dobro raziskana, saj naj bi po nekaterih ugotovitvah visok krvni sladkor zavira privzem vitamina C v celice, kar naj bi pojasnjevalo, zakaj imajo diabetiki pogosto nižje ravni vitamina C kljub zadostnemu vnosu s hrano. Pomembno pa je poudariti: gre za znanstveno hipotezo, ki najbolje pojasnjuje dogajanje pri izrazito povišanem krvnem sladkorju (na primer pri sladkorni bolezni), ne pa za dokazano dejstvo, da vsak kos belega kruha "moti pretok vitamina C" pri zdravem človeku. Telo ima namreč, drugače kot je bilo mogoče razumeti prej, povsem delujoče mehanizme za predelavo ogljikovih hidratov – porabi jih za energijo, del pretvori v zaloge glikogena v mišicah in jetrih, presežke pa dejansko lahko pretvori tudi v maščobne zaloge. Prav ta zadnji del je razlog, zakaj prekomerno uživanje belega kruha in sladkorja dolgoročno res lahko prispeva k povečanju telesne teže.
Kot smo že podrobneje pojasnili v članku Kruh redi: mit ali resnica?, razlika med belim in polnozrnatim kruhom ni toliko v kalorijah, kot v hitrosti prebave. Beli kruh je narejen iz rafinirane moke brez otrobov in kalčkov, zato ga telo hitro prebavi, kar povzroči hitrejši dvig krvnega sladkorja kot pri polnozrnatih različicah. To smo podrobneje razložili tudi v članku Koliko kruha lahko pojeste na dan, ne da bi se zredili?, kjer je pojasnjeno, zakaj vlaknine v polnozrnatem kruhu podaljšajo občutek sitosti in umirijo nihanje sladkorja v krvi.
Podobno velja za marmelade, sladke namaze in pecivo – kombinacija bele moke in dodanega sladkorja je po nekaterih ugotovitvah še posebej neugodna, kar smo opisali v članku 3 kombinacije, ki bolj škodijo kot koristijo.
Med ljudmi kroži prepričanje, da lahko z zaužitjem pomaranče, limone ali grenivkinega soka nekaj minut pred sladkim pecivom "prehitimo" sladkor in vitaminu C omogočimo lažji vstop v celice. Gre za zanimivo ljudsko modrost, ki delno izhaja iz zgoraj omenjene znanstvene hipoteze o tekmovanju med glukozo in vitaminom C, vendar znanstveno ni bila neposredno preizkušena na način, da bi lahko trdili, da "prepreči vstop ogljikovih hidratov v celice". Bolje utemeljen in dokazano učinkovit nasvet je, da citrusno sadje (v zmernih količinah) preprosto vključite v svoj vsakdanji jedilnik kot vir vitamina C – ne nujno kot "protistrup" pred pecivom. Več o tem, kako naravno povečati vnos vitamina C, si lahko preberete v članku Kako povečati absorpcijo vitamina C, o vitaminu C v hrenu, limoni in medu pa v članku Stara domača mešanica, ki jo babice niso zaman hranile v shrambi.
Če iščete enostaven in dokazano učinkovit ukrep, ki dejansko zniža dvig krvnega sladkorja po obroku s pecivom ali belim kruhom, je odgovor presenetljivo preprost – sprehod. Kot smo podrobneje opisali v članku Kako naravno znižati sladkor v krvi, mišice med hojo delujejo kot "goba", ki vsrkava presežek glukoze iz krvi. Ameriško diabetološko združenje (ADA) priporoča 30-minutni sprehod po obilnejšem obroku, raziskava objavljena v reviji Diabetologia pa je pokazala, da lahko umirjena hoja po jedi zniža raven krvnega sladkorja tudi do 30 odstotkov. Gre torej za nasvet, ki ga lahko z gotovostjo priporočimo – v nasprotju s "trikom" s citrusi, ki ostaja predvsem zanimiva hipoteza.
Za tiste, ki jih zanima, katera hrana lahko dolgoročno pomaga uravnavati krvni sladkor, priporočamo tudi članek Poceni živila, ki zmanjšajo tveganje za sladkorno bolezen.
Beli kruh in dodani sladkor po nekaterih znanstvenih ugotovitvah res lahko ovirata privzem vitamina C v celice, kar je najbolje raziskano pri ljudeh s povišanim krvnim sladkorjem. Pri zdravih ljudeh z zmernim in raznolikim jedilnikom pa gre predvsem za še en razlog več, da imamo bel kruh in sladkarije raje občasno kot vsakodnevno, vitamina C pa ne jemljemo zgolj kot "popravek" pred pecivom, temveč kot redni del uravnotežene prehrane, bogate s sadjem in zelenjavo. Najbolj zanesljiv in znanstveno podprt nasvet ostaja preprost: po obilnejšem obroku se odpravite na kratek sprehod.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
