Rastlina z največ dokazanimi zdravstvenimi učinki po podatkih znanosti

Že v kameni dobi so ljudje uporabljali liste, plodove in cvetove šipka. O tem obstaja cela vrsta zapisov. V času Rimskega imperija so celo verjeli, da šipek zdravi psihične bolezni in napade besa. Njegova uporaba se je ohranila po celem svetu vse do današnjih dni, ko so najbolj poznane marmelade, džemi, likerji, celo šipkovo vino ...

Rdeči šipkovi plodovi so bogati z vitamini D, P, K, B1, B2, B2 in A. Največja konkurenčna prednost pred drugimi rastlinami pa je količina vitamina C, ki je celo 50-krat višji, kot pri oranžah! Še bolj nenavadno pa je odkritje znanstvenikov (Winkelmann, Flamm in drugi), ki so ugotovili, da se količina vitamina C med kuhanjem ne zmanjša. Nekateri so celo z meritvami dokazali, da ima vroč šipkov čaj več zdravilnih substanc, kot ohlajen. Šipkov vitamin C torej ni toplotno občutljiv.



Šipek ima veliko tudi mineralov (natrij, železo, selen, mangan in malo manj magnezija, kalija, fosforja in silicija). Je zelo pomemben izvor flavonoidov, jabolčne, citronske in askorbinske kisline. Ima še veliko tanina in karotenoidov (zlasti likopena in ksantofila).

Za kaj je koristen šipek?

Ker je bogat s sadnimi kislinami, ima blagodejen učinek na želodec in črevesje. Uravnava prebavo, blaži vnetja in obnavlja želodčno sluznico. Je tudi naravni diuretik in pomaga pri čiščenju telesa in obnovi celotnega organizma.

Flavonoidi v šipku varujejo pred bakterijami in virusi, vloga vitamina C v boju z gripo in prehladi, pa je neprecenljiva.

Če želite optimalen učinek, potem morati 3-krat na dan pred obroki popiti po pol litra šipkovega čaja obogatenega z dvema žlicama medu in sokom pol limone.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.