
Predstavljajte si banano, ki po videzu spominja na nekaj eksotičnega, po okusu pa preseneti z rahlim pridihom maline ali mangovca. Zveni kot fantazija? Rdeča banana je povsem resnično, a redko viden sadež, ki v naših trgovinah zdrži komaj kak teden dni, zato jo marsikdo v življenju sploh ni imel priložnosti poskusiti.
Znanka, ki se je pred leti mudila na dopustu v Srednji Ameriki, je nekoč povedala, da je rdečo banano prvič poskusila na tržnici v majhnem obalnem mestecu in da je bila presenečena, kako drugačen je okus v primerjavi z banano, na katero je bila navajena doma. "Bila je veliko bolj sladka, skoraj kremasta, z nekim sadnim priokusom, ki ga pri rumeni banani nisem nikoli zaznala," je opisala izkušnjo. Podobne vtise lahko najdete tudi na spletu, kjer popotniki in ljubitelji eksotičnega sadja delijo svoja doživetja z rdečimi bananami iz Azije, Afrike in Srednje Amerike.
Jesenski in zimski meseci so razmeroma najugodnejši za rdeče banane, ki so v naših trgovinah redkost prav zaradi neobstojnosti med transportom. Rumene banane namreč še zelene naložijo na ladje, da zorijo med potjo. Njihov okus je zato manj izrazit, pa tudi vitaminov in drugih hranljivih snovi imajo lahko manj, kot bi jih imele, če bi dozorele na rastlini.
Če v kateri od trgovin naletite na rdeče banane, si zapomnite, da gre za bolj zrelo sadje, ki pri sobni temperaturi vzdrži največ en teden. Za potrošnike je pomemben tudi podatek, da rdečih banan ni priporočljivo hraniti v hladilniku – kot pojasnjuje tudi angleška Wikipedia, tovrstno sadje najbolje ohrani kakovost zunaj hladilnika, saj nizke temperature povzročijo temnenje lupine in upočasnijo naravni proces zorenja.
Glede izvora rdečih banan viri niso povsem enotni. Po podatkih Wikipedije naj bi izvirale iz Južne in Jugovzhodne Azije, od koder so se s trgovskimi potmi razširile po svetu, danes pa jih največ pridelajo v vzhodni Afriki, Aziji, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu, še posebej priljubljene pa so v Srednji Ameriki. Prav dolga in zahtevna transportna pot – ne glede na to, iz katere celine banane prihajajo – je razlog, da so pri nas na policah tako redke.
Banane veljajo za eno najbolj priljubljenih vrst sadja na svetu. Vsebujejo tri naravne sladkorje – saharozo, fruktozo in glukozo – imajo razmeroma visoko energijsko vrednost ter vsebujejo vse najpomembnejše vitamine in kar 11 mineralov. Banane telesu dajejo energijo, podpirajo delovanje imunskega sistema in imajo še vrsto drugih koristnih lastnosti, o katerih smo na Vemkajjem.si že pisali, na primer v članku Ali banane res ščitijo želodec?, kjer je podrobneje predstavljena vloga kalija pri uravnavanju krvnega tlaka.
Pridelava rdečih banan se v ničemer bistvenega ne razlikuje od pridelave rumenih. Pri nas so dražje predvsem zato, ker so nekaj posebnega in ker gre za bolj svež izdelek, ki do trgovin potuje po hitrejši in dražji poti. Sicer pa ima 100 gramov rumenih in rdečih banan približno enako energijsko vrednost – okrog 90 kalorij in 23 gramov ogljikovih hidratov.
Razlika se pokaže pri sestavi. Rdeče banane naj bi imele nekoliko več sladkorja in vlaknin, prednost pa naj bi imele tudi pri nekaterih vitaminih in mineralih, denimo pri vitaminu A, železu, kaliju in vitaminu B6, medtem ko naj rumene banane ne bi vsebovale natrija in kalcija. Podobne primerjave navaja tudi ameriški portal Healthline, ki dodaja, da imajo rdeče banane v povprečju nekoliko nižji glikemični indeks od rumenih (okrog 45 v primerjavi z 51), kar pomeni, da krvni sladkor dvignejo počasneje. Po istem viru naj bi rdeče banane vsebovale tudi nekoliko več vitamina C in nekaterih antioksidantov, med njimi beta-karotena, ki naj bi pripomogel k zdravju oči.
Velja pa poudariti, da nekateri strokovnjaki za prehrano te razlike ocenjujejo kot razmeroma majhne – ameriški portal Superfood Evolution na primer opozarja, da so razlike v vsebnosti antioksidantov med rdečo in rumeno banano v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami sadja precej skromne. Skratka, obe barvi banane sta lahko del uravnotežene prehrane, izbira med njima pa je lahko tudi preprosto stvar okusa.
Upoštevati velja, da so zgornji nutricistični podatki praviloma izmerjeni na idealno zrelih vzorcih. Če sadje dozori med potjo, kot se pogosto zgodi pri izvozu na dolge razdalje, je njegova hranilna vrednost lahko manjša. Za primerjavo: rumene banane je mogoče v ustreznih skladiščnih pogojih obdržati v stanju vegetacije tudi več mesecev, medtem ko rdeče zdržijo komaj kak teden, kot pojasnjujejo tudi strokovnjaki na straneh, posvečenih skladiščenju in transportu banan.
Poleg tega je pri rdečih bananah zelo pomemben tudi trenutek obiranja. Če so bile obrane prezgodaj ali prepozno, bodo banane mokaste in polne škroba, po teksturi skoraj kot stiropor. Zato se lahko zgodi, da naletite na sadež, ki ne bo dosegel pričakovanega okusa – kar je pogosto tudi razlog, da nekateri potrošniki rdečo banano poskusijo le enkrat in se nato vrnejo k bolj predvidljivi rumeni.
Morda smo se industrijsko standardiziranega okusa rumenih banan preprosto tako navadili, da nam drugačni, bolj zreli plodovi na prvi poskus niso najbolj domači – a to še ne pomeni, da niso vredni priložnosti.
Tako kot rumene tudi rdeče banane vsebujejo razmeroma veliko kalija, zato jih velja uživati zmerno, če jemljete določena zdravila za zniževanje krvnega tlaka, na primer zaviralce ACE. Prav tako banane vsebujejo tiramin, snov, ki je lahko problematična pri jemanju starejših zdravil proti depresiji iz skupine zaviralcev MAO – če jemljete tovrstna zdravila, se o varnosti uživanja banan raje posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom. Več o tem, s katerimi živili in zdravili se banane ne razumejo najbolje, si lahko preberete v članku Ko hrana postane nevarnost: 4 živila, ki se skregajo z zdravili.
Zanimivo je tudi vprašanje, kdaj je najbolje sploh posegati po bananah, ne glede na barvo. Na Vemkajjem.si smo že pisali, zakaj je banana za zajtrk lahko slaba izbira, po drugi strani pa je banana pred spanjem lahko koristna prav zaradi magnezija in kalija, ki pripomoreta k sproščanju mišic.
Če naletite na rdečo banano, jo lahko uživate na povsem enak način kot rumeno – surovo, v smutiju, sadni solati ali kot dodatek k jogurtu in ovsenim kosmičem. Zaradi izrazitejše sladkobe je lahko odlična naravna zamenjava za sladkane prigrizke, njena kremasta tekstura pa jo naredi primerno tudi za peko. Če vas zanima, kako banano čim bolje izkoristiti v kombinaciji z drugimi sestavinami, si lahko preberete tudi recept za čaj z banano in cimetom.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
