
Mešanica lanenega olja in skute po nekaterih ugotovitvah naj bi posamezne sestavine te kombinacije – predvsem omega-3 maščobne kisline iz lanenega olja – pripomogle k splošnemu počutju, čeprav uradna medicina opozarja, da dieta ne sme nadomestiti zdravniške obravnave.
Prijateljev oče je pred leti po težki bolezni iskal alternativne poti do okrevanja. Zdravnik mu je svetoval uravnoteženo prehrano, bogato z omega-3 maščobnimi kislinami in kakovostnimi beljakovinami. V hladilniku je nenadoma pristalo laneno olje, v skledi pa skuta z medom. Po treh mesecih je bil vidno bolj svež, krvna slika pa je presenetila tudi zdravnika. Ni rekel, da je olje "pozdravilo" bolezen – a sprememba je bila nesporna.
Ni edini. Po vsem svetu so se navdušenci za zdravo prehrano vrnili k receptu, ki ga je v 50. letih razvila Johanna Budwig – nemška biokemičarka, ki je doktorirala iz fizike in kemije ter postala pionirka pri razumevanju vloge maščobnih kislin v človeškem telesu.
Johanna Budwig (1908–2003) je bila nemška biokemičarka in farmacevtka, ki je svojo pozornost usmerila v lipide in njihovo vlogo pri celičnem delovanju. Leta 1952 je opisala protokol prehrane, ki ga je poimenovala po sebi. Osnova je bila preprosta: kombinacija hladno stisnjenega lanenega olja in skute (ali kvarka), ki jo je imenovala Budwig krema. Menila je, da ta kombinacija žveplovih beljakovin iz skute in omega-3 maščobnih kislin iz lanenega olja izboljšuje celično delovanje in absorpcijo maščob.
Čeprav uradna medicina poudarja, da klinični dokazi za protokol Budwig kot zdravljenje raka niso zadostni in da dieta ne sme nadomestiti zdravniške obravnave, so nekatere komponente njene prehrane – zlasti lanena semena in olje – predmet resnih prehranskih raziskav. Kdaj boste pšenično moko zamenjali z laneno? – o tem smo pisali tudi na Vemkajjem.si.
Lan ni moderna muha. Po nekaterih virih naj bi že Karel Veliki v 9. stoletju vsem podanikom zaukazal, da morajo uživati lanena semena – verjel je v njihovo zdravilno moč, in sodobna znanost mu v marsičem pritrjuje. Več o zgodovini in koristih lanu si lahko preberete tudi v članku Kdaj boste pšenično moko zamenjali z laneno?
Lanena semena vsebujejo tri za človeka dragocene sestavine: izjemno velike količine omega-3 maščobnih kislin (alfa-linolenske kisline), vlaknine ter lignane. Lignani v lanenem semenu so predmet številnih prehranskih raziskav – med drugim ugotavljajo, da delujejo antiestrogeno in antioksidativno. Randomizirana klinična raziskava iz revije Clinical Cancer Research (Univerza v Torontu, 2005) je pri bolnicah z rakom dojke, ki so uživale lanena semena, zaznala zmanjšano rast tumorskih celic. Poudarjamo: gre za raziskave posameznih komponent, ne dokaz o zdravljenju z Budwig dieto.
Lanena semena vsebujejo lignane v izjemnih količinah – primerjava je zgovorna: lanena semena jih imajo med vsemi živili daleč največ, sledijo sezamova semena, medtem ko jih rdeče vino vsebuje le zanemarljivo količino.
Laneno olje lignanov sicer ne vsebuje, a ima izjemno visoko vsebnost omega-3 maščobnih kislin in fosfolipidov, ki podpirajo obnovo celičnih membran in prispevajo k delovanju živčnih celic. Kako veste, da jeste premalo zdravih maščob? – o znakih pomanjkanja omega-3 smo pisali posebej.
Skrivnost kombinacije tiči v kemiji: žveplene beljakovine iz skute v stiku z omega-3 maščobami iz lanenega olja naj bi po nekaterih navedbah ustvarile emulzijo, ki telesu olajša absorpcijo teh dragocenih maščob. Enostavno povedano: skuta postane "prenosnik", ki maščobam pomaga, da jih telo lažje izkoristi. Naravna mešanica za uravnavanje krvnih maščob – o vlogi lanenega semena pri holesterolu in trigliceridih si preberite več.
Poleg tega in vitro raziskave, objavljene na PubMed, nakazujejo, da bi laneno olje lahko upočasnilo rast določenih vrst rakavih celic v laboratorijskih pogojih. Seveda gre za laboratorijske pogoje, ne za klinično dokazano zdravljenje – a podatki so dovolj zanimivi, da si recept zasluži pozornost.
Recept je preprost do skrajnosti:
Pomembno pri mletju: lanenih semen ne meljite predolgo v kavnem mlinčku – toplota povzroči oksidacijo, ki uniči koristne snovi. Kaj je bolje: namočena lanena semena ali sveže zmleta? – to je vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo.
Mešanico pojejte namesto zajtrka in počakajte vsaj 2 uri do naslednjega obroka. V tem času se telo po nekaterih priporočilih lažje osredotoči na absorpcijo hranil. Sladkor med dieto čim bolj omejite. Budwigova je priporočala tudi veliko sadja, zelenjave ter topel čaj iz meta ali šipka.
Shranjevanje: laneno olje in semena hranite na hladnem, temnem in suhem mestu – olje je zelo občutljivo na svetlobo in toploto ter hitro oksidira.
Jogurt in lanena semena sta sicer odlična kombinacija tudi za prebavo. Pravilen zajtrk pa lahko vpliva tudi na telesno težo – Se redite zaradi slabega zajtrka? – preverite, kako zajtrk vpliva na vašo postavo.
Medical News Today in Memorial Sloan Kettering Cancer Center poudarjata, da Budwig dieta ni klinično preverjena metoda zdravljenja raka in je ne smemo jemati kot nadomestek zdravniške oskrbe. Hkrati strokovnjaki priznavajo, da so posamezne sestavine – laneno olje, skuta, sadje in zelenjava – del uravnotežene prehrane, ki podpira splošno zdravje.
Po nekaterih ugotovitvah naj bi laneno olje pripomoglo k uravnavanju holesterola, podpiralo imunski sistem in prispevalo k obnovi celičnih struktur. Omega-3 maščobne kisline, ki jih vsebuje, sodijo med pomembnejša hranila za delovanje srca, možganov in protivnetnih procesov. Ali lahko jemljete omega-3 maščobne kisline, če imate protin? – preverite, kdaj so omega-3 posebno koristne.
Za tiste, ki jih zanima širša slika koristi rastlinskih maščob, je vredno pogledati tudi, kako olivno olje in oreščki sodijo med pogosto raziskovane maščobe v povezavi s splošnim zdravjem – Ali olivno olje in orehi res branijo organizem pred rakom?
Preberite tudi: Enodnevna čistilno-shujševalna dieta | Ali olivno olje in orehi res branijo organizem pred rakom? | Naravna mešanica za uravnavanje krvnih maščob
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
