
Ste vedeli, da že en sam kivi pokrije celotno dnevno potrebo po vitaminu C? Ponekod po svetu temu majhnemu, kosmatemu sadežu pravijo kar sadna lekarna – in to z razlogom. Med vsem sadjem, ki ga poznamo, je kivi tisto z največ vitamini na 100 gramov, hkrati pa vsebuje samo 60 kalorij. To ni le naključje narave. To je evolucijska zakladnica, ki jo preprosto ne bi smeli ignorirati.
Prijateljica, ki se je leta borila z utrujenostjo in pogostimi prehladi, mi je nekoč povedala, kako neverjeten preobrat je doživela, ko je vsak dan za zajtrk začela jesti dva kivija. Po treh tednih je bila energija vidno boljša, prehladi pa so postali redkost. Njena izkušnja ni osamljena – Nizkokalorični napitek z veliko železa na Vemkajjem.si opisuje podobno zgodbo bralke, ki ji je kivi pomagal pri absorpciji železa bolj, kot meseci jemanja tablet.
Kivi izvira iz Kitajske, kjer so njegove lastnosti poznali že tisočletja. Malo znano pa je, da kivi ni bil neznan niti Vikingom. Zakaj se ni bolj razširil po starem kontinentu, ostaja uganka brez odgovora. Danes vemo, da kivi odlično uspeva tudi v naših krajih, in to je dobra novica za vsakega, ki ceni lokalno pridelano hrano.
Kivi (Actinidia deliciosa) je poln vitaminov A, C in E, beta-karotena, alfa-linolenske kisline, omega-3 maščobnih kislin ter antioksidantov. Preprost način, kako izkoristiti kivi na Vemkajjem.si opozarja, da ima kivi 2-krat več vitamina C kot pomaranče ter vsebuje folno kislino, niacin, kalcij in železo.
Že en kivi zadosti dnevnim potrebam po vitaminu C – in to z zalogo. Kot pojasnjuje mag. preh. Anej Bokal na Vemkajjem.si, ima kivi dvakrat več vitamina C kot limone in pomaranče. Vitamin C ni le antioksidant – spodbuja nastajanje belih krvnih celic (limfocitov in fagocitov), ki so prva obrambna linija pred okužbami.
Posebnost kivija je tudi ta, da je edini sadež, ki ob pravilnem skladiščenju do 9 mesecev ne izgublja vitaminov in hranil. Poleg tega vsebuje encim aktinidin, ki pospešuje prebavo beljakovin, ter folate in kalij. Več o tem, kako naravni vitamin C izkoristiti v polni meri, si preberite v članku Kako povečati absorpcijo vitamina C.
Kivi dokazano izboljšuje cirkulacijo krvi. Vsebuje vsaj toliko kalija kot banane, kar pomaga uravnavati srčni ritem in zniževati krvni tlak. Izsledki raziskav kažejo, da bioaktivne snovi v treh kivijih na dan pomagajo zniževati krvni tlak, tveganje za krvne strdke pa se po nekaterih ugotovitvah zmanjša že pri uživanju dveh do treh kivijev dnevno – učinek naj bi bil primerljiv z aspirinom.
Vitamina C in E, ki ju kivi vsebuje v obilnih količinah, skupaj prispevata k preprečevanju ateroskleroze. Več o naravnih načinih uravnavanja holesterola si preberite v članku Holesterol lahko znižate tudi brez zdravil.
Kivijeva semena vsebujejo pektin, topno vlaknino, ki v črevesju deluje kot naravno čistilo – veže nase strupe, odvečni holesterol in nezdrave snovi ter jih odstranjuje iz telesa. V zrelem kiviju sta 2 grama vlaknin, ki upočasnijo izločanje inzulina in preprečujejo nenaden padec sladkorja v krvi.
Kivi prav tako pozitivno vpliva na bakterijsko floro prebavnega trakta in pomaga pri driski ter zaprtju. Kot opozarjata portala Kaj morate jesti, da se izognete težavam z želodcem in črevesjem na Vemkajjem.si: prav kislina kivija pomaga zdraviti razjede v želodcu, hkrati pa je to eno redkih živil, ki jih uživamo surove – brez toplotne obdelave – kar pomeni, da ohranja vse vitamine in vlaknine.
Uživanje 10 do 25 gramov vlaknin na dan pomaga zniževati holesterol. Jeste dovolj vlaknin? – to vprašanje zastavljamo večkrat, kot si mislimo. Štirje kiviji dnevno pokrijejo priporočen vnos vlaknin za ohranjanje zdrave ravni holesterola.
Kivi vsebuje antioksidante ter vitamina E in C, ki varujejo osrednji del mrežnice pred degeneracijo in prispevajo k ostremu vidu ter boljšemu prepoznavanju barv. Raziskava, objavljena v reviji Investigative Ophthalmology & Visual Science, je pokazala, da nižje ravni luteina in zeaksantina v krvi povečujejo tveganje za starostno makularno degeneracijo. Kivi je naravni vir obeh karotenoidov.
Tudi Super hrana, ki je dobra kadarkoli na Vemkajjem.si poudarja, da kivi vsebuje lutein, ki pomaga pri premagovanju srčnih bolezni in ščiti oči.
V kiviju je naravno prisoten serotonin – hormon sreče – ter inozitol, ki po nekaterih ugotovitvah podpira duševno ravnovesje. Kalij v kiviju preprečuje občutek utrujenosti, šibkosti in apatije. Kaj jesti pred spanjem za boljši spanec? na Vemkajjem.si navaja zanimivo novozelandsko raziskavo iz leta 2011: ljudje, ki dve uri pred spanjem pojedo dva kivija, zaspijo kar 35 % hitreje, zasluge pa gredo ravno kombinaciji antioksidantov in serotonina.
Podobno je opisano tudi v članku 5 živil za boljše razpoloženje, ki pojasnjuje, kako hrana neposredno vpliva na naše počutje in energijo.

Kivi je izjemen sadež, a pri nekaterih povzroča alergijske reakcije: pekoč občutek v grlu, srbečico, zamašen nos ali drisko. Alergija na kivi je resnejši problem, kot si mislimo – alergija je podobna alergijam na cvetni prah in lateks ter je pri otrocih posebej tvegana. Zdravila zanjo ni, ob hudih reakcijah pa pomagata antihistaminik in adrenalin.
Prav tako velja vedeti, da encimi v kiviju burno reagirajo z mlekom in mlečnimi izdelki ter jih razgradijo. Nutricisti priporočajo, da je kivi najboljše uživati samostojno ali v kombinaciji z jogurtom vsaj 2 uri pred spanjem – ne pa v skupaj s smetano ali tortami.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
