Sadje in zelenjava so najvišje v prehranski piramidi, ker so bogati z vitamini, minerali, vlakninami ... Na prvi pogled se zdi, da z uživanjem sadja in zelenjave ni nič narobe, pa vendar moramo biti previdni. Verjetno je vsakomur jasno, da paradižnik in jagode pozimi ne rastejo in, da so lahko sveži prišli do nas le s pomočjo pesticidov in nenaravnih metod pridelave. Med najbolj znanimi je metoda hidroponika, kjer rastlina raste ob uporabi mineralnih hranil v vodi in brez zemlje. Povsem normalno je, da taki pridelki ne vsebujejo veliko zdravih snovi, ko pa je edina hrana, ki jo dobijo polna kemikalij.
Vendar pa način pridelave ni edina stvar na katero moramo biti pozorni. Zlasti za sadje velja, da naše telo ohlajajo, kar je poleti dobrodošlo, pozimi pa ne. Kitajski ljudski zdravilci verjamejo, da lahko že po 4 jabolkih pozimi zmrzneš. Doma seveda ne, v parku na klopci pa že ni povsem varno. Najmanj kar je, pa vas bo zeblo v roke in noge.
Paradižnik
V tem letnem času paradižnik pridelujejo v Mehiki, na Kanarskih otokih, v Maroku, a je tudi v teh deželah zdaj manj sonca (krajši dnevi), zato iznajdljivost, kako pospešiti rast pridelkov, ne pozna meja. Paradižnik ima pozimi v sebi bistveno več pesticidov, kot poleti. Zato ne preseneča dejstvo, da je paradižnik v konzervi celo bolj zdrav od svežega.
Kumare
Čeprav je to povrtnina, ki jo poznamo že 3000 let, pa so kumare postale popularne šele v 17. stoletju. Danes poznamo več kot 100 vrst in so odličen dodatek k solatam. Seveda poleti! Kumare imajo izrazit hladilen učinek in bi se jih pozimi morali ogibati v velikem loku. Poleg tega imajo 96 % vode, kar je poleti koristno, pozimi pa telesu samo otežujemo prilagajanje ostrejšim vremenskim razmeram. Ne pozabit, da imamo pozimi v stanovanjih 20 stopinj Celzija, zunaj je -10 stopinj, temperaturna razlika je 30 stopinj. kar spomnite se, kako občutljivi ste poleti, ko je razlika med klimatiziranim prostorom in zunanjim zrakom skromnih 10 stopinj. Če mislite, da z obleko dodatno grejete telo, se motite, ker mrzel zrak prihaja v nas z dihanjem.
Špinača
Testiranja so pokazala, da ima zimska špinača veliko pesticidov in insekticidov, med katerimi so pogosti permentrin, dimetoat in še nekajteri drugi dikloridi. Poleg tega vam bodo poznavalci povedali, da ima zimska špinača drugačen okus od letne. Del nevarnih snovi lahko iz špinače odstranite, če jo za nekaj minut namočite v kis.
Jagode
Jagode pozimi so še en čudež živilske kemije. Že res, da imajo izrazito barvo, velike plodove, a kaj, ko zimske jagode prav tako rastejo hidroponično (brez zemlje), ob pomoči pesticidov, poleg tega pa še hladijo telo. Kot bi vse slabost paradižnikov, kumar in špinače združili v en sadež. No, pa tudi okus je veliko bolj voden.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
