Lektin – novi gluten ali zgolj modna dieta z milijardno tržno vrednostjo?

Lahko dieta dr. Gundryja resnično pozdravi številne bolezni? Znanost, da je to mogoče, temu ne pritrjuje, pa tudi zanika ne.

Z antilektinsko prehrano je dr. Grundry začel že leta 2017, ko je prvič objavil, da lektin v krvi povzroča težave vključno z alergijami, želodčnimi težavami in celo debelostjo. Čeprav se je vseskozi skliceval na znanstvene dokaze, pa so mnogi zdravniki in tudi nutricisti skeptični.

Dejstvo je, da lektin najdemo v mnogih živilih. Največ ga je v stročnicah, kot sta fižol in grah, pa tudi v vseh vrstah oreščkov, semen, sadju in tudi zelenjavi med katerimi največkrat omenja jajčevca, krompir in paradižnik. Tudi mleko in mlečni izdelki vsebujejo lektin.

Dr. Grundry svojo tezo potrjuje kar s svojim primerom. V nekaj mesecih je namreč brez odrekanja shujšal za več kot 20 kilogramov, kar je sicer impresiven dosežek, vendar poraja vrsto pomislekov, ker je to samo en takšen primer in še to primer nekoga, ki je "izumil" to dieto.

Verjetno bi ostalo pri tem in bi Grundryjeva dieta pristala na smetišču zgodovine, če ga ne bi podprli mnogi znani ljudje. In ne samo to. V zadnjem času se vedno več govori o tej dieti, ki se je začela kot shujševalna dieta, danes pa vedno več ljudi govori o njenih zdravstvenih vplivih. Uporabniki celo omenjajo, da je ta dieta učinkovitejša kot zdravila.

Čeprav dr. Grundry ves čas govori, da njegova dieta nič ne zdravi, pa je pričevanj o mnogih avtoimunskih alergijah toliko, da tega vpliva ni mogoče prezreti. Dieta naj bi tudi popravila težave s ščitnico, alergijami, težave z želodcem ... Lektin naj bi bil kriv tudi za razvoj sladkorne bolezni, celo artritisa, najbolj skrb vzbujajoče pa naj bi bilo skladiščenje nepredelane hrane v obliki maščob in z očitno visoko vsebnostjo toksičnih snovi (zlasti lektina).

Lektin so beljakovine, ki se vežejo na ogljikove hidrate in predstavlja obrambni sistem rastlin. Zaradi tega ga je težko razstaviti in prebaviti. Z lektinom se rastline branijo, da jih živali ne bi pojedle. Zato je lektin odporen na vse človekove želodčne kisline in zato tudi škodljiv. Največ lektina vsebuje fižol za katerega vemo, da je težko prebavljiv. Rešitev je, da tako hrano z veliko lektina dolgo kuhamo, kar povzroči, da ne razpade samo lektin, pač pa tudi druge hranljive snovi. Da je kuhan lektin v človeškem telesu lažje obvladljiv, velja samo v teoriji, praksa, ki jo poznamo vsi, pa kaže povsem drugačno sliko (napihnjenost, vetrovi, včasih tudi črvičenje v želodcu, čutimo odvečno težo ...). Vse to naj bi bile posledice lektina.

Dr. Grundry je že leta 2006 v svojem znanstvenem članku podrobno opisal moč lektinov in vpliv na naše zdravje. Dr. Grundy je namreč kardiolog in pravi, da svoje trditve potrjuje s prakso. Tako naj bi med svojim delom prepoznal, da lektin zmanjšuje tveganja za razvoj bolezni srca in presnove, kriv naj bi bil za visok pritisk, visok holesterol in odvečno telesno maščobo.

Primarni Grundryjev dokaz se sklicuje na zdravje želodca miši, kjer so znanstveniki večkrat potrdili škodljivost lektina, vendar na ljudeh podobnih raziskav še niso naredili. Še največ sta o lektinu pisali raziskavi, ki ju omenja tudi Grundry, iz leta 1999 in 2006, ko so v zaključku zapisali, da je lektin res odgovoren za razvoj diabetesa, leta 1988 pa so v neki ameriški bolnici ugotovili, da je za pogosta bruhanja pacientov po operacijah, kriv fižol. Ko so fižol umaknili iz bolnišnične prehrane, bruhanja ni bilo.

Čeprav se znanost o dieti brez lektina še vedno ne zmore opredeliti, je glavni pomislek, če je lektin res tako nevaren, zakaj več ljudi ne zboli za sladkorno bolezen?! Nekaterim uživanje lektina ne povzroča omembe vrednih težav? Koristnost fižola je namreč večja, kot njegova domnevna škodljivost. Še več ... Obstaja cela vrsta raziskav, ki potrjuje, da je uživanje stročnic za človeka koristno, kar je v nasprotju z Grundryjevo teorijo. Znanost je večkrat potrdila koristnost zelenjave, zato je zmeda z lektinom toliko večja.

Stročnice (fižol, grah, leča) vsebujejo visoko vsebnost beljakovin, ki pozitivno vplivajo tudi na naše možgane, kar v telesu sproži reakcije zadovoljstva, kar zmanjšuje apetit. Grundryjeva dieta brez lektina te "koristne" beljakovine celo prepoveduje. Zato mnogi nutricisti ne razumejo, kako bi lahko z antilektinsko dieto hujšali?!

Antilektinska dieta pa bi vendarle lahko bila učinkovita.

• Prva točka pravi, da bi vsi morali močno omejiti uživanje živil z lektinom (predvsem fižola, krompirja, paradižnika in mlečne izdelke - sem sodijo tudi čokolade, sladoledi, siri).
  
  
• Druga točka pravi, da iz vsakodnevne prehrane črtajte vse vrste sladkorja (tudi umetnega) in tudi živila, ki se spremenijo v sladkor v naši prebavi (predvsem ogljikove hidrate - testenine).
  
  
• Tretja točka govori o nadomeščanju kalorij. Nikar se ne prenajedajte, držite se priporočil potrebni dnevni količini energije.
  
  
• Najpomembnejše priporočilo pa je o 5 obrokih na dan pri čemer naj bo zajtrk najobilnejši, potem pa vsak obrok malo manj.

Antilektinska dieta - da ali ne?

V današnjih časih, ko ni težko biti Google-nutricist, je vsak poskus diete potrebno vzeti z rezervo. Vedeti moramo, da je Grundry s knjigo veliko zaslužil, kako pa njegovi nasveti vplivajo na vaše zdravje, pa morate preizkusiti sami. Danes, ko so nam vse raziskave svet na dosegu roke, lahko hitro sestavimo kakšno svojo dieto, ki bo radikalno spremenila svet.

Povsem nemogoče to ni.

Ne smemo pa pozabiti, da zelenjava, sadje, še bolj pa meso zaradi uporabe pesticidov, zastrupljenosti zemlje, zraka in vode vsako leto izgublja 1 % svoje hranljive vrednosti. Zato hrana pred 10, ali 20 leti ni vaš tako učinkovita. Dejstvo je, da bo človek moral vedno bolj pazljivo izbirati živila, razliko pa nadomeščati kako drugače ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.