Ko se vreme obrne: 5 živil, ki telesu lahko pomagajo pri prehodu iz poletne vročine v jesenski mraz

Še nekaj dni nazaj smo imeli temperature nad 30 stopinjami Celzija, pred tem pa nekaj hudih vročinskih valov. Človeško telo se sicer na spremembe počasi prilagodi, vendar dolgotrajna vročina, ki ji sledi nenaden padec temperature, precej obremeni počutje, pri občutljivejših posameznikih pa lahko vpliva tudi na zdravje. Seveda pa vse, kar velja za vroče dni, velja tudi za mrzle – temperaturne razlike, ki jih doživljamo zdaj, so že takšne, da jim je vredno nameniti pozornost.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo – priporočena meja je okoli 7 do 10 stopinj Celzija – lahko poslabša počutje, pri občutljivejših osebah pa tudi astmo ali vnetje nosne sluznice. No, prav takšna nihanja doživljamo te dni skorajda vsak dan. Res je, da se to zgodi postopoma, a se le zdi, da telo brez težav sledi hladnim nočem in še vedno toplim popoldnevom. Nekatere novejše znanstvene analize, med njimi pregled objav v reviji Health Science Reports, nakazujejo, da lahko temperaturna nihanja vplivajo na delovanje imunskega sistema, med drugim na mobilizacijo imunskih celic. Podobno tudi v prispevku revije The Scientist raziskovalci opozarjajo, da je vpliv zunanjega okolja na imunski odziv še razmeroma slabo raziskan, a da spremembe temperature nedvomno igrajo vlogo.

Znanka, ki vsako leto trdi, da je prav ta prehod iz poletja v jesen zanjo najtežji del leta, mi je pred kratkim povedala, da jo že vrsto avgustov "ujame" isti vzorec: teden ali dva se počuti izčrpano in prehlajeno, čeprav navidezno "ni nič narobe". Letos se je odločila poskusiti drugače in je v jedilnik postopoma vključila nekaj živil, za katera je slišala, da naj bi telesu olajšala te temperaturne prehode. Po njenih besedah se je počutje izboljšalo – čeprav sama pošteno prizna, da ne more soditi, koliko zaslug nosi hrana in koliko preprosto to, da je v tem obdobju bolj pazila nase, več spala in manj hitela.

Zato vam tokrat ponujamo pet preprostih idej, s katerimi lahko telesu pomagate pri pripravi na prihajajoče hladnejše in bolj turobne dni.

1. Fige za pljuča in bronhije

Razlike med toplim in vročim zrakom lahko precej obremenijo pljuča in bronhije. Fige v tem primeru veljajo za priljubljeno naravno pomoč, saj vsebujejo snovi, ki naj bi v telesu ustvarjale rahel učinek segrevanja, zaradi česar so temperaturne razlike subjektivno manj moteče. Nutricionisti v jesenskem času radi priporočajo sladico s smetano in figami, lahko pa posežete tudi po nekaj žlicah figove marmelade. Poleg fig podoben učinek pripisujejo tudi grenivkam in brusnicam. Vse to sadje je poleg tega bogat vir vitaminov in mineralov, kar lahko pozitivno vpliva na splošno počutje – in seveda je tudi okusno.

Pregled literature v ugledni reviji Nutrients, ki ga povzema tudi članek Suhe fige: zakaj jih večina j{-15447} ob napačnem času in kako iz njih izvleči največ, potrjuje, da imajo fige dolgo zgodovino v tradicionalni medicini in so bile cenjene pri podpori prebavnega, srčno-žilnega in presnovnega zdravja. Če vas zanima, katere snovi v figah naj bi po ljudskem izročilu podpirale tudi jetra in raven holesterola, si oglejte še Kaj zdravi jetra in kosti ter znižuje holesterol?

2. Temna čokolada in ožilje

Ko govorimo o temni čokoladi, težko mimo njenih pozitivnih lastnosti za ožilje. V tem vremenu je še posebej zanimiv njen morebiten vpliv na elastičnost in pretočnost žil, kar je v dneh, ko se ožilje zaradi hladno-toplih preskokov večkrat na dan krči in širi, lahko dobrodošlo. Idealno je, če si privoščite toplo kopel in med sproščanjem v prijetni vodi pojeste nekaj kock temne čokolade z visokim deležem kakava. In ne pozabite: čokolada je priljubljena tudi ob hladnih dneh, saj hitro pogreje, hkrati pa ji pripisujejo tudi antioksidativne lastnosti.

Znanstvena podlaga za te trditve je precej obsežna. Raziskava, objavljena v reviji Heart in povzeta v sporočilu Univerze v Aberdeenu, je na skoraj 21.000 udeležencih pokazala, da je zmerno uživanje čokolade (do 100 g dnevno) povezano z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in možgansko kap – raziskovalci ob tem poudarjajo, da ne gre za dokaz vzročne povezave, temveč za opaženo statistično povezavo. Do podobnih sklepov je prišla tudi metaanaliza, objavljena v reviji Nutrients, ki je zajela več kot 500.000 udeležencev. Kar zadeva vpliv na krvni tlak, pa je v reviji Frontiers in Nutrition objavljena pregledna raziskava o kakavu, krvnem tlaku in delovanju žilja, ki povzema več manjših kliničnih študij o vplivu flavanolov iz kakava na elastičnost arterij. Več o tem, kaj znanost pravi o čokoladi in krvnem tlaku, si lahko preberete tudi v prispevku Ali temna čokolada znižuje krvni tlak?, zanimiva pa je tudi zgodba, opisana v članku Skrivnost 122 let dolge starosti: tri živila, ki jih je vsak dan jedla najstarejša ženska na svetu, kjer je bila temna čokolada del vsakodnevne rutine.

3. Janežev čaj za dihala

V Skandinaviji si v jesenskem času radi privoščijo janežev čaj, pri nas pa je priljubljena tudi kombinacija črnega čaja z rožmarinom, cimetom, posušenim ingverjem in nekaj zvezdicami janeža. Takšen čaj naj bi po ljudskem izročilu pomagal pri blaženju simptomov prehlada in drugih virusnih obolenj, ki se jeseni rada razživijo. Janež vsebuje anetol, snov, ki mu daje značilen vonj in ji pripisujejo tudi blage protivnetne lastnosti, pri čemer je pomembno, da uporabljate pravi, kitajski zvezdasti janež, saj je njegov japonski sorodnik strupen – na to opozarjajo tudi na Gorenjskih lekarnah in v pregledu na strani Naša lekarna.

Podobne kombinacije zelišč in začimb za podporo telesu v prehladnem obdobju najdete tudi v prispevkih Star kitajski recept proti gripi in Sestavite si napitek, ki vas bo varoval pred prehladom in gripo.

4. Solate za podporo imunskemu sistemu

Da bi telo obdržali v dobri formi, je smiselno jesti hrano, bogato z antioksidanti in vitaminom C. Posegajte po zeleni solati, redkvici, paradižniku in korenčku – vse te sestavine telesu dajo vitamine in minerale, ki po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k stabilnejšemu počutju v obdobjih temperaturnih nihanj. Med posebej bogatimi viri antioksidantov izstopa tudi radič, ki mu, kot piše v prispevku Radič: zakladnica zdravja in recept za božansko solato, pripisujejo tudi do dvakrat več antioksidantov (merjeno po metodi ORAC) kot navadni zeleni solati. Če vas zanima, zakaj naj bi bila prav zelena solata kljub svoji preprostosti pravzaprav eno bolj podcenjenih živil, si oglejte še 8 adutov zelene solate za boljše zdravje.

5. Paradižnikov sok za podporo telesu

Karotenoidi, med njimi likopen, ki v telesu spodbuja tudi nastajanje vitamina A, naj bi telesu pomagali pri obrambi pred zunanjimi obremenitvami. Kozarec izdatno začinjenega, rahlo segretega paradižnikovega soka je prijetna popestritev jedilnika, ki telo ogreje in po nekaterih ugotovitvah pripomore tudi k boljši presnovi. Ta napitek si lahko privoščite vsakič, ko začutite prve znake mraza.

Zanimivo je, da je paradižnikov sok, ogret na največ okoli 36 stopinj Celzija, po nekaterih meritvah bogatejši z lahko dostopnim likopenom kot povsem surov – o tem več piše prispevek Sok, ki je boljši kuhan, kot surov, dodatno ozadje o vplivu toplote na hranilne snovi v paradižniku pa najdete v članku Paradižnik skuhaj, špinačo pa pusti surovo: kaj toplota naredi s hrano? Na znanstveni ravni je raziskava, objavljena v British Journal of Nutrition, pri 21 udeležencih zabeležila znižanje ravni LDL holesterola po treh tednih uživanja paradižnikovih izdelkov, do podobnih ugotovitev glede krvnega tlaka in LDL holesterola pa je prišla tudi japonska raziskava, objavljena v reviji Food Science & Nutrition, ki je spremljala več kot 480 udeležencev skozi eno leto rednega uživanja nesoljenega paradižnikovega soka.

Kako telesu olajšati prehod v jesen

Nobeno od naštetih živil seveda ni čudežno zdravilo, telesu pa lahko – ob zadostnem spanju, gibanju in hidraciji – pomaga, da lažje prenese trenutek, ko poletje dokončno preda štafeto jeseni. Če opažate, da vas temperaturna nihanja res močno izčrpavajo ali da imate pogoste okužbe dihal, je vsekakor smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.