
Ne vse maščobe so enake – nekatere, kot je kokosovo olje, po nekaterih ugotovitvah lahko podprejo zdravo hujšanje, kadar so del uravnotežene prehrane. V nadaljevanju si poglejmo, zakaj je kokosovo olje pridobilo tako velik sloves in kaj o njem dejansko pravi znanost.
Naj se sliši nenavadno, a ne vse maščobe delujejo enako na naše telo – in nekatere, kot je kokosovo olje, imajo po mnenju številnih navdušencev zdrave prehrane mesto tudi v jedilniku tistih, ki si želijo bolj uravnoteženo telesno težo. Kokosovo olje je v zadnjih letih postalo eno najbolj priljubljenih "funkcionalnih" maščob, čeprav je, kot bomo videli, znanost pri marsikateri obljubi precej bolj zadržana kot priljubljena prepričanja.
Eno bralko Vem, kaj jem je pred časom prijateljica prepričala, naj poskusi žličko kokosovega olja vsako jutro na tešče. "Najprej sem bila skeptična, ker sem mislila, da bo olje preveč mastno za tako zgodaj zjutraj," je povedala. "Po nekaj tednih sem opazila, da se počutim bolj sito do kosila in da mi je prebava bolj urejena. Ali je bilo to zaradi olja ali zaradi tega, ker sem sploh začela bolj zavestno jesti zajtrk, težko rečem – ampak navado sem obdržala." Tovrstne osebne izkušnje so pogoste, čeprav znanstveniki opozarjajo, da gre pri tem predvsem za subjektivne občutke, ki jih je težko posplošiti na vse ljudi.
Kokosovo olje vsebuje približno 90 % nasičenih maščobnih kislin in velja za eno izmed bolj specifičnih maščob, kar jih poznamo, predvsem zaradi visokega deleža t. i. maščobnih kislin s srednjo verigo (MCT). Vsebuje tudi vitamine E in K ter različne minerale, poleg tega pa ima izrazit okus in vonj, ki marsikoga prepriča že na prvi poskus.
Praktična prednost kokosovega olja je tudi njegova obstojnost pri visokih temperaturah – brez težav prenese segrevanje do približno 180 stopinj Celzija, zato je primerno za peko običajnih jedi in sladic, nekateri ga dodajo celo v jutranjo kavo. Možnosti uporabe v kuhinji je toliko, da jih je težko vse zajeti.
Glavna sestavina, ki kokosovemu olju pripisuje večino njegovih posebnih lastnosti, je laurinska (lavrinska) kislina, maščobna kislina s srednje dolgo verigo, ki predstavlja skoraj polovico vseh maščobnih kislin v olju.
Laurinska kislina je v znanstveni literaturi precej dobro raziskana zaradi svojih protimikrobnih lastnosti. Raziskave kažejo, da imata laurinska kislina in njena spojina monolaurin širok spekter protibakterijskega, protigljivičnega in protivirusnega delovanja, kar je tudi razlog, da kokosovo olje pogosto omenjajo v povezavi s podporo imunskemu sistemu. Ena od študij celo izpostavlja, da kokosovo olje zaradi vsebnosti laurinske kisline kaže baktericidno delovanje v laboratorijskih pogojih.
Pomembno je poudariti, da gre pri večini teh raziskav predvsem za in vitro poskuse (torej v laboratoriju, ne na ljudeh), zato rezultatov ne gre enačiti z dokazanim "krepljenjem imunskega sistema" pri vsakodnevnem uživanju olja v hrani. Za dokončne zaključke o učinkih pri ljudeh bodo potrebne dodatne klinične raziskave, na kar opozarjajo tudi avtorji pregleda biomedicinskih uporab laurinske kisline, objavljenega v reviji Frontiers in Bioscience.
Jedi, pripravljene na kokosovem olju, so pri marsikomu priljubljene tudi zaradi prebavnega ugodja, ki ga olje po izkušnjah mnogih uporabnikov prinaša. Nekateri bralci poročajo, da je razlika v počutju opazna že po nekaj dneh, če zjutraj na tešče popijejo kozarec vode in dodajo žličko kokosovega olja. Takšne izkušnje so seveda individualne, znanstveno pa je laurinska kislina predvsem znana po svojem protimikrobnem delovanju, kar bi lahko (vsaj teoretično) vplivalo tudi na ravnovesje črevesne mikrobiote – a to področje še ni dovolj raziskano, da bi lahko govorili o dokazanem učinku na kandido ali druge mikroorganizme v telesu.
Če vas zanima še več praktičnih nasvetov o uživanju kokosovega olja na tešče, si lahko ogledate tudi naš prispevek 7 koristi kokosovega olja na tešče, kjer so zbrane izkušnje in nasveti bralcev.
To je morda področje, kjer je razkorak med popularnimi prepričanji in znanostjo največji. Kokosovo olje je res bogato z maščobnimi kislinami s srednjo verigo (MCT), ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogle k občutku sitosti in pospešeni presnovi. Vendar pa je dobro znano, da uživanje MCT olja lahko poveča sitost in zmanjša vnos hrane, medtem ko mediji pogosto napačno enačijo učinke kokosovega olja s tistimi čistega MCT olja.
Raziskava, objavljena v reviji Physiology & Behavior, je namreč neposredno primerjala učinke kokosovega olja, čistega MCT olja in rastlinskega olja na sitost. Ugotovili so, da je MCT olje pri udeležencih zmanjšalo količino zaužite hrane v primerjavi s kokosovim in nadzornim oljem, kar pomeni, da kokosovega olja ni mogoče enačiti z MCT oljem glede vpliva na sitost in vnos hrane. Povedano preprosto: kokosovo olje vsebuje MCT, vendar v manjšem deležu in v drugačni sestavi kot čisto MCT olje, zato njegovi učinki na hujšanje niso tako izraziti, kot to pogosto sugerirajo članki na spletu.
To ne pomeni, da je kokosovo olje za hujšanje neuporabno – pomeni le, da gre za eno od mnogih maščob, ki jih je smiselno vključiti v uravnoteženo prehrano, ne pa za "čudežno" rešitev, ki sama po sebi topi maščobo na trebuhu. Za bolj poglobljen vpogled v to, kako lahko maščobe sploh vplivajo na izgorevanje odvečnih kilogramov, si lahko ogledate tudi prispevek Vitamini in minerali, ki podpirajo izgorevanje maščob.
Marsikateri bralec pove, da mu žlička kokosovega olja zvečer pomaga lažje prebroditi večerno željo po prigrizkih. Pri tem gre najverjetneje za kombinacijo dejavnikov – občutka sitosti zaradi maščobe same in psihološkega učinka vzpostavljene večerne navade. Kot smo že omenili, znanstveni dokazi o izrazitem vplivu kokosovega olja (v primerjavi s čistim MCT oljem) na apetit niso enoznačni, zato je tovrstne izkušnje smiselno jemati kot del širše zdrave večerne rutine, ne kot samostojno rešitev.
Če vas zanimajo dodatne, znanstveno bolje podprte strategije za obvladovanje večernega apetita, si lahko preberete tudi članek Kako se upreti sladkarijam?, kjer so predstavljene metode, kot je aromaterapija z eteričnimi olji.
Ne nazadnje ima kokosovo olje tudi povsem praktično prednost – njegova odpornost na visoke temperature pomaga ohranjati in poudarjati okuse sestavin, s katerimi ga kombiniramo. To je še posebej opazno pri sladicah, kjer kokosovo olje jedem doda prijeten, rahlo tropski pridih. Navdih za uporabo kokosovega olja v kuhinji lahko najdete tudi v receptu za cvetačne hlebčke za popestritev kosila, kjer se olje uporablja za cvrtje.
Čeprav je kokosovo olje v zmernih količinah za večino ljudi varno, gre vseeno za zelo nasičeno maščobo, zato je priporočljivo, da ga uživate kot del pestre in uravnotežene prehrane, ne pa kot glavni vir maščob v jedilniku. Pri izbiri je smiselno seči po deviškem (hladno stiskanem) kokosovem olju, saj je tako tveganje za nezaželene primesi manjše.
Kot pri vsaki spremembi prehranjevalnih navad velja: če imate kakršne koli zdravstvene zadržke, povišan holesterol ali druga presnovna stanja, se pred rednim uživanjem večjih količin kokosovega olja posvetujte z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
